Peter Prevc: mož z dovoljenjem za kisel obraz na drugi stopnički

Osredotočenost, prilagodljivost razmeram, odrivna moč, prefinjen občutek za let, eleganca v zraku in zanesljivi doskoki s telemarkom so ob nadarjenosti in marljivosti osrednji športni aduti 23-letnega Petra Prevca. Izkoriščal jih je tudi v zadnjem tednu, ko se je 19 let po Primožu Peterki kot drugi Slovenec v zgodovini dokopal do naslova zmagovalca turneje štirih skakalnic.

Do enega od vrhuncev kariere je prišel v velikem slogu . Po tretjem mestu v vremenski loteriji v Oberstdorfu je nanizal zmage v Garmich-Partnekirchnu, Innsbrucku in na koncu še v Bischofshofnu, kjer ga je ob izteku skakalnice pričakalo morje slovenskih zastav.

Za nameček je s šesto zmago na zadnjih sedmih tekmah in deseto uvrstitvijo na stopničke na enajstih tekmah sezone 2015/16 še povečal svoje vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Perfekcionist z zlatim orlom

Ko je najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov Tina Maze na vrhuncu svoje kariere občasno povesila glavo ali celo potočila kakšno solzo ob drugem ali tretjem mestu, njenega razočaranja marsikdo ni razumel.

Njen položaj pa so nadvse dobro poznali številni vrhunski športniki, med njimi tudi Peter Prevc. Jasno jim je bilo, da perfekcionisti zadovoljstva pogosto ne merijo le po rezultatu, temveč po izstreljenih nabojih in približevanju optimalnemu dometu.

Te dni se je Prevc tudi sam znašel v vlogi, ko si zaradi dominantnosti na skakalnicah in očitne premoči v najmočnejši mednarodni konkurenci lahko vzame pravico do kislega obraza, če na drugi ali tretji stopnički oceni, da je bila ob ustrezni izvedbi skoka dosegljiva tudi zmaga. Tako je bilo recimo na prvi postaji novoletne turneje v Oberstdorfu, ko so mu jo zagodle vetrovne razmere.

A ostalo je le pri tem. V nadaljevanju turneje štirih skakalnic mu vetrovna loterija ni mogla do živega, še manj tekmeci. Strogo osredotočen pogled s povsem sproščenimi obraznimi mišicami je tako v sredo zvečer vsaj za nekaj trenutkov zamenjal nasmeh ob fotografiranju z zlatim orlom, priznanjem, ki ga prejme zmagovalec prestižne turneje.

Šampionska potrpežljivost

Nagnjenost k popolnosti pa ga je zaznamovala že v predhodnih poglavjih kariere. Sprva v mlajših kategorijah, nato pa tudi ob prehodu v svetovni pokal, v katerega je zajadral že kot sedemnajstletni adut kranjskega skakalnega kluba Triglav. Tedaj je znal svoj perfekcionizem postaviti v kontekst mladosti in bil sam do sebe dovolj potrpežljiv, da je postopoma gradil svoj šampionski mozaik.

Za razliko od številnih skakalcev, ki jim je uspelo čez noč, nato pa so kmalu po blesteči preobrazbi izgubili stik z vrhom, je Prevčeva zgodba o uspehu grajena po pravilih postopnih korakov in stalnega napredka. Z zaupanjem v trenerske usmeritve, zavestnim vlaganjem vase in prirojenim šampionskim instinktom je v zadnjih šestih sezonah vselej stopil vsaj stopničko – večinoma pa kar več – višje.

Po 35., 24., 15. in 7. mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala je bil v zadnjih dveh sezonah drugi, le da lani z občutno zajetnejšim točkovnim izkupičkom kot leto pred tem in z enakim rezultatom kot končni zmagovalec – ta je veliki globus osvojil na račun večjega števila zmag.

Pravi v pravem trenutku

Zadnji korak na poti do vrha je torej Prevc po marčevski planiški drami prestavil v sezono 2015/16. Če gre soditi po prvih dvanajstih tekmah sezone in prepričljivo dobljenem etapnem cilju na štirih slovitih skakalnicah, mu je vsekakor kos. V iskanju svoje skakalne popolnosti deluje odločno, samozavestno in v očeh tekmecev pogosto kar nepremagljivo.

Tako dominantnega niza skakalni šport že lep čas ni videl. A ker skakalna zgodovina uči, da tovrstni nizi niso večni, bo v nadaljevanju sezone na preizkušnji tudi psihološka trdnost ob morebitnih nihanjih. V dozdajšnjem delu kariere je Prevc dokazal, da je tudi na tem področju zelo močan, predvsem pa je znal pravi obraz pokazati v pravem trenutku.

Navsezadnje je že svoj krstni olimpijski nastop v Vancouvru pri 17 letih končal na sedmem mestu, se nato štiri leta pozneje v Sočiju okitil s srebrom in bronom, na svetovnih prvenstvih pa skupno (z ekipo in na poletih) osvojil štiri kolajne. Vedno s hladnokrvnostjo, ki smo jo pogosto pogrešali pri številnih velikanih slovenskega zimskega športa, vključno s Primožem Peterko, njegovim soimenjakom Ulago, Bojanom Križajem in v prvem delu kariere celo Tino Maze.

Odrastel v "resničnostnem šovu"

Za Prevca, ki bo 20. septembra dopolnil komaj 24 let, a je že več let stalnica na slovenskem športnem ozvezdju, se zdi, da je odrastel in dozorel pred kamerami, mikrofoni in fotoaparati. V svojevrsten resničnostnem šovu. A čeprav to ni več najstnik z mozoljastim obrazom, s kanček izpostavljeno čeljustjo in zobnim aparatom, ki je tudi v javnih nastopih deloval zelo plaho, je v vseh teh letih ostal zvest sebi in svoji poti. Na tej javnosti resda ne dovoljuje vpogleda v svojo zasebnost, zato pa je toliko bolj jasna njegova športna osredotočenost.

Kot tisti deček, ki sta ga v izdihljajih preteklega stoletja oče Božidar Prevc, vodja pohištvenega podjetja z dvema salonoma, in mama Julijana, ki službuje v knjižnici kranjskega šolskega centra, prvič peljala na skakalnico. Ta je kaj kmalu postala njegov poligon dokazovanja in izražanja, prihodnji tedni pa bodo pokazali, ali tudi oder, na katerem bo po drugih in tretjih mestih na velikih tekmovanjih ter skupnih seštevkih svetovnega pokala postal – najboljši skakalec na svetu.