Od Mürna do Beaver Creeka

Mednarodna smučarska zveza je sedem let po uradni ustanovitvi organizirala tudi prvo svetovno prvenstvo. Ker se je alpsko smučanje olimpijski družini prvič pridružilo šele na olimpijskih igrah leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu, je bilo prvenstvo leta 1931 še toliko bolj zgodovinsko. Vlogo častnega prvega organizatorja je prevzel Mürren. Gorska švicarska vas je organizirala štiri tekme, prvi svetovni prvaki pa so postali Esme MacKinnon, ki je bila najboljša v slalomu in smuku, ter domačina Walter Prager ter David Zogg. Amatersko izpeljana uvertura je bila zavoljo dobrega odziva dovolj čvrst temelj za oblikovanje stabilnosti in tradicionalnosti tekmovanja. Že prihodnje leto so se najboljši smučarji zbrali v Cortini d'Ampezzo, kjer so podelili tudi odličja v kombinaciji. Leta 1933 se je karavana prvič preselila v Avstrijo, kjer so na mednarodno sceno stopili tudi Slovenci. V Innsbrucku so namreč jugoslovanske barve branili Praček, Čarman, Katnik in Žigerlin, ki pa se niso vmešali v boj za vidnejše uvrstitve.

Vse do leta 1939 so se najboljši smučarji srečevali vsako leto, sledil pa je kar devetletni premor. Ko so bile grozote druge svetovne vojne vsaj malce pozabljene in se je obudila tudi olimpijska ideja, so se znova prebudili tudi "alpinci". Po odločitvi FIS so imeli rezultati zimskih olimpijskih iger v St. Moritzu dvojno vrednost. Od leta 1948 do vključno leta 1980 so namreč smučarske tekme ZOI veljale še kot svetovna prvenstva.

Od leta 1948 naprej je veljalo tudi pravilo, da se je prvenstvo organiziralo vsako drugo leto. To je ob upoštevanju olimpijskih rezultatov pomenilo, da so bila samostojna prvenstva organizirana vsako četrto leto. Do nove spremembe je prišlo v osemdesetih leti minulega stoletja. Leta 1982 je bilo prvenstvo v Schladmingu (tedaj se je na seznam dobitnikov medalj po zaslugi Borisa Strela in Bojana Križaja prvič znašla tudi tedanja Jugoslavija), čez tri leta se je nato elita zbrala v Bormiu, s čimer je bil postavljen nov ter še vedno obstoječ model, torej samostojno prvenstvo vsako drugo sezono (izjema je bilo le prvenstvo leta 1995, ki je bilo zaradi slabih snežnih razmer v Španiji prestavljeno na leto 1996).

Osemdeseta leta so prinesla še eno novost. Leta 1987 se je slalomu, veleslalomu, smuku in kombinaciji pridružila nova disciplina - superveleslalom. Med prvimi junaki nove discipline je bila tudi Mateja Svet, tretja ob premieri v Crans Montani. Novo disciplino pa je prinesli tudi prvenstvo leta 2005 v Bormiu oziroma Santa Caterini. Tedaj so prvič podelili odličja v ekipni tekmi.

V zgodovini svetovnih prvenstev so bili z naskokom najbolj uspešni Avstrijci. Zbrali so kar 268 kolajn. Drugi na večni lestvici so Švicarji, tretji Francozi, četrti Nemci, peti pa Italijani. Slovenski alpski smučarji in smučarke so skupaj zbrali 17 kolajn, od tega kar 8 pod jugoslovansko zastavo. Med posamezniki se lahko z najuspešnejšo bero pohvali Kjetil Andree Aamodt. Vsestranski Norvežan ima na svojem računu kar 12 odličij SP, po eno manj pa sta zbrala njegov rojak Lasse Kjus in Marc Girardelli, ki je nastopal za Luksenburg. Med dekleti je na vrhu večne lestvice Nemka Christl Cranz (15 medalj), sledita pa ji Marielle Goitschel in še aktivna Anja Pärson (13).

Dobitniki medalj na samostojnih svetovnih prvenstvih: