Ne branita kolajn, temveč napadata nove

Poleg letnica rojstva (1995), tekmovalne nadarjenosti in finančno dovolj stabilnega okolja za smučarsko udejstvovanje Miho Hrobata in Štefana Hadalina povezuje še izjemna uspešnost na lanskoletnem mladinskem svetovnem prvenstvu v Hafjellu. Prvi je pred letom na Norveškem postal mladinski prvak v superveleslalomu in osvojil bron v kombinaciji, drugi pa se je v obeh disciplinah okitil s srebrom. Pred vrati je zdaj že naslednje mladinsko svetovno prvenstvo, ki ga bo gostil olimpijski Soči. Za nadarjena mladeniča, ki želita obogatiti zbirko kolajn, v katero so svoj delež prispevali tudi Rok Petrovič, Jure Košir in drugi velikani slovenskega smučanja, bo to zadnje tovrstno tekmovanje pred selitvijo na člansko raven, s katero se sicer že bežno spogledujeta.

V očeh strokovnjakov in tudi laične smučarske javnosti veljata za velika upa slovenske smučarske prihodnosti. Kako (ne)zdravo je slovensko okolje za smučarski razvoj? Hrobat: Sem optimist, saj se je v zadnjem letu marsikaj izboljšalo. Dvignili smo kakovostno raven treningov. Imam boljši pogled v delo celotne reprezentance. Prizadevam si prebiti predvsem v ekipo za hitri disciplini pod vodstvom Petra Pena.

Hadalin: Res je, v zadnjem obdobju se stvari obračajo v pravo smer. V reprezentanci se ustvarja pozitivno ozračje. To je osnova za dolgoročno uspešno zgodbo. A v športu je tako, da te po vsaki premagani stopnici čaka še višja stopnica. Za višjo raven potrebuješ še večjo podporo. Ponavljam, veselita me miselnost in boljša organiziranost. Žal pa včasih zaznavam tudi kanček nevoščljivosti.

A brez finančnih vložkov tekmovalcev oziroma njihovih staršev ne gre, mar ne? Hrobat: Žal. Brez finančne podpore okolice ne bi bil na tej smučarski ravni. To je dejstvo. A vidim, da se tudi v tujini vse pogosteje pojavlja plačevanje tekmovalcev. Razlika je le v tem, da v tujini za vloženi denar verjetno dobijo več.

Hadalin: Ni prijetno, če moraš stalno odpirati denarnico. Star sem 20 let, zato še ne razmišljam o družini. A to so vprašanja, ki obremenjujejo moje starše. Imam to srečo, da imam ob sebi pokrovitelja. Marsikdo tega nima. Po drugi strani pa v našem sistemu kljub prispevkom pogosto delujejo na spodnji meji sprejemljivega. To seveda ni dobro, a že v predhodnem odgovoru sem dejal, da čutim napredek.

V sezoni 2015/16 sta priložnost znova dobila tudi v svetovnem pokalu. Menita, da sta jo upravičila? Hrobat: Vsak nastop v svetovnem pokalu sprejemam kot naložbo v prihodnost. Nabiram izkušnje in ustvarjam stik z najboljšimi. Obenem sem imel v Chamonixu tudi lepo priložnost za prve točke v karieri, a smo se v ekipi nekoliko ušteli pri pripravi smuči, tako da sem v smukaškem delu kombinacije zapravil uvrstitev v trideseterico. Toda vem, da bodo nove priložnosti še prišle.

Hadalin: Tudi jaz se veselim vsake priložnosti, saj me v karieri tako ali tako, vsaj upam, čaka preskok v svetovni pokal. Strinjam se, gre za nabiranje izkušenj. Navsezadnje sem bil že drugo zaporedno leto v Wengnu in videl, kako lažje se je lotiti proge, na kateri si v preteklosti že smučal. Vem tudi, da bi se lahko zame rezultatsko izteklo še bolj ugodno, saj sem bil predvsem v slalomu v Wengnu in nato tudi na kombinaciji v Chamonixu blizu točkam. Zaradi tega čutim grenak priokus, a vseeno zrem v prihodnost.

Čeprav sta napredovala v evropskem pokalu in dobila priložnost na najvišji tekmovalni ravni, pa je verjetno za oba vrhunec sezone prav svetovno mladinsko prvenstvo v Sočiju … Hrobat: Prav gotovo. Pred sezono je bil moj cilj redno uvrščanje med dobitnike točk evropskega pokala, kar mi je večinoma dobro uspevalo. To je tudi dobra napoved za MSP v Sočiju. Priznam, breme je letos nekoliko večje kot pred letom dni.

Hadalin: No, jaz pa se s to trditvijo ne bi povsem strinjal. Zame je vrhunec sezone prav vsaka tekma svetovnega ali evropskega pokala posebej. Moja prioriteta je evropski pokal. Tam se moram dokazovati, graditi stabilnost in napredovati. Mladinsko svetovno prvenstvo? Ena tekma za vsako disciplino … Zgodi se lahko vse. Gre za specifične tekme, ki jih ne gre primerjati s članskimi prvenstvi. Tam večinoma zmagujejo favoriti. Med mladinci lahko zmaga nekdo, za katerega si komaj slišal. Dejstvo pa je, da se je tekem mladinskega svetovnega prvenstva treba lotiti z maksimalno visokimi pričakovanji. A če sem povsem iskren, bi mi kot dokazovanja željnem smučarju več pomenilo 20. mesto v svetovnem pokalu kot pa naslov mladinskega svetovnega prvaka.

Lani se je v slovenskem taboru zgolj šepetalo o kolajni. Lahko letos govorimo o jasnem in glasnem napadu nanjo? Hadalin: Cilji so visoki. Verjamem, da sva sposobna ponoviti ali celo nadgraditi lanskoletne rezultate. Ne bom pa se obremenjeval z optimističnimi napovedmi. Želim le vrhunske izvedbe na snegu.

Hrobat: Ne branim kolajn s predhodnega prvenstva, temveč napadam nove. To je cilj. To mora biti cilj. Ponavljam, breme je letos večje. Toda po progi se ne bom spustil z nahrbtnikom dodatnega bremena. Skušal bom dokazati, koliko sem vreden. Verjamem, da me lahko moje najboljše vožnje ponesejo tudi na oder za zmagovalce. Kaj pred tekmami v Sočiju napovedujeta drug drugemu? Hrobat: Štefan se lahko na prav vsaki tekmi zavihti med najboljše. Napredoval je predvsem v slalomu. Veliko si lahko obeta tudi v veleslalomu in superveleslalomu. Ker ga seveda tudi v smuku ne gre odpisati, ne bom odkrival tople vode, če ga označim za vsestranskega tekmovalca.

Hadalin: Reprezentančnega sotekmovalca sicer ne želim obremenjevati z napovedmi. Lahko pa povem, da je predvsem v hitrih disciplinah izjemno suveren in samozavesten. V Sočiju bo "vroč". Ne le v hitrih disciplinah, temveč tudi v kombinaciji. Za nameček pa gre za smučarja, ki je rojen za velika tekmovanja, saj zna v ključnem trenutku pokazati največ.