Jurij Tepeš: Če me ne bodo peljali, bom šel sam

Osvajanje medalj na največjih tekmovanjih Tepešem ni tuje. Miran Tepeš, prvič je na tekmi svetovnega pokala debitiral leta 1979, je do nje priskakal na ekipni tekmi na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988, ko je bil skupaj s Primožem Ulago, Matjažem Zupanom in Matjažem Debelakom srebrn na veliki skakalnici. Tudi po koncu kariere ga pot ni vodila stran od skokov. Po spodbudi prvega moža za skoke Walterja Hoferja se mu je pridružil in je zdaj njegova desna roka. Ljubitelji skokov ga lahko vidijo tudi v neposrednih prenosih, saj ga kamera ob slabših vetrovnih razmerah velikokrat pokaže. Med drugim namreč skrbi za normalen potek tekem, ko jih otežujejo vremenske razmere z vetrom na čelu.

"Kdaj sta naredila tudi po svoje in se tako naučila"

Po njegovih stopinjah hodijo tudi Jurij, Anja in najmlajši Jon. Leta 2006 je bil denimo Jurij celo mladinski podprvak za Gregorjem Schlierenzaurejem. Vsi so pričakovali na njegov razcvet, vendar se je nato ustavilo za nekaj časa. In v tistem trenutku so bile izkušnje očeta izjemno dobrodošle. "Če si toliko v skokih, potem dobiš izkušnje in kadar sta jih rabila, sem jima svetoval. Seveda sta kdaj hotela storiti po svoje, kot to radi počnejo mladi. Iz dejanj, ki so sledili, sta se potem naučila," je o pomoči starejšima otrokoma povedal Miran.

Jurija prepričal trener ženske reprezentance

"Veliko mi je pomagal v kriznih trenutkih. Takrat, ko mi je bilo najtežje. Ko sem padel ven iz reprezentance. Njegovi nasveti so bili zlata vredni," pravi Jurij, ki je dejal, da ga oče ni silil na treninge skokov, ampak se je sam odločil za njih: "Res je, da so mi bili skoki dani v zibelko, a me je dokončno navdušil trener ženske ekipe Matjaž Triplat. Ko sem imel šest let, je bil trener na šoli. Vpisal sem se na skoke. Ko sem prišel domov, sem staršema dejal, če me ne bodo peljali oni na treninge, bom šel kar sam."

Mama Zlata je zlata vredna

V veliko pomoč na njihovi poti jim je mama Zlata. Velikokrat smo že slišali, kako jim pomaga pri šivanju dresov. Letos poleti je denimo učila slovenske reprezentantke šivalnih spretnosti, da si bodo znale pomagati pri novih oprijetih dresih, ki zahtevajo tovrstne izkušnje. "Mami se že dolgo ukvarja z dresi. Zdaj smo trije otroci vpeti v skoke. Kaj drugega kot vstop v skoke ji v takšni družini ni preostalo," se je zasmejal Jurij, nadaljeval pa Miran: "Žena je v veliko pomoč. Že ko sem sam skakal, je vedela, kaj pomenijo skoki. Vpeta je v skoke. Pomaga s šivanjem dresov. Je iz te branže in zato pomaga v tem segmentu in seveda tudi drugod."

Na tekmi SP med mešanimi ekipami tandem Jurij-Anja

Medtem ko je Jon še nekoliko mlajši, sta Jurij in Anja že aktivna v svetovnem pokalu. Bolj uspešen je za zdaj Jurij, ki se lahko med drugim pohvali tudi s srebrnima ekipnima medaljama na svetovnem prvenstvu leta 2011 in 2012 (poleti). Velika želja pa je, da bi Jurij in Anja nastopila skupaj na mešani tekmi na svetovnem prvenstvu v Predazzu prihodnje leto. "Super je, da so dekleta dobila svetovni pokal. Videti je, da je Anja začela bolj resno trenirati zadnje čase, kar se ji pozna pri rezultatih. Vesel sem, da prihaja zraven. Upam, da ima tudi ona cilj, da bova na svetovnem prvenstvu v ekipi. Oba se bova morala močno potruditi, saj je velika konkurenca," pravi Jurij, ta čas najboljši slovenski skakalec v poletnem grand prixu – pred tekmama v Almatiju zaseda skupno pet mesto.

Jurij adrenalinski "odvisnik"

Družinska vez pri Tepeših pa je tudi jadranje, v katerega je najbolj vpet oče Miran, ki je s svojo "Skokico" pred leti obkrožil svet. "Paše se odklopiti od skokov in vsakdanjika," je tehtne razloge, zakaj se odmika na jadrnico, na kratko navedel Miran. Čeprav je bil velikokrat že z njim na jadrnici, pa Jurija bolj zanimajo hitrejša plovila na morju: "Ko sem bil majhen, sem se zanimal za njih. Zadnje leta malo jadram. Jadrnica je daleč - tudi po tri dni rabimo, da pridemo do nje. Bolj me vlečejo adrenalinske zadeve – kakšni hitri čolni. Bolj me vzburja hitrost. Jadranje za kakšen teden mi še ugaja, da se sprostim. Da bi bil kaj več na jadrnici, pa ne. Jaz sem bolj divjak."

Priimek Tepeš nikoli ne bo zamrznil v slovenskih skokih, ob takšnem nadaljevanju pa lahko povsem realno pričakujemo, da se bo še kdaj na najvišjih mestih pojavil kdo izmed trojice otrok iz te skakalne družine.