Janici Kostelić pač ni bilo do smučanja

"Vem, da zveni neumno, a resnica je, da uživam v življenju," je v daljšem intervjuju za hrvaški časnik Jutarnji list poudarila telesno dodobra spremenjena Janica Kostelić, ki ob svojem imenu že debelih devet let nosi priponko nekdanje alpske smučarke. Vseeno je 33-letna Zagrebčanka, ki se je povsem udomačila na Reki, še vedno magnet za medije. Pred kamerami in mikrofoni resda nikoli ni prav rada nastopala. Še več, zaradi redkobesednosti in pogoste nedosegljivosti je bila na vrhuncu tekmovalne kariere za hrvaško sedmo silo večkrat prava nočna mora.

Tudi danes so večji intervjuji zelo redki, obenem pa se ji njena življenjska pot ne zdi tako pomembna, da bi jo prenesla v knjižno obliko. "Meni se pa res ni zgodilo nič neverjetnega," pravi Janica, pri čemer imajo njene besede ob upoštevanju statusa hrvaške športne zvezdnice, treh velikih kristalnih globusov, štirih naslovov olimpijske in petih svetovne prvakinje ter navsezadnje tudi pestre zdravniške kartoteke pridih močnega cinizma ali vsaj zaigrane skromnosti.

Zakaj zgodnje slovo?

Zadnjič se je med prave tekmovalne količke podala leta 2006, vsega nekaj tednov po dopolnjenem 24. letu. Zaradi mladosti se še danes enemu od osnovnih novinarskih vprašanj, torej "zakaj", ne more izogniti. Čeprav je prestala kar deset operacij kolena in imela tudi hude težave s ščitnico, pa jo v smučarski pokoj niso pahnile zdravstvene težave. Z varne časovne in čustvene oddaljenosti ocenjuje, da so jo k slovesu prisilili različni vzroki. Kot pravi, je bila na koncu odločitev zelo preprosta.

"Prav nič ni večno. Odločila sem se: ne želim smučati in tekmovati. Dovolj je bilo. Osvojila sem vse," je hrvaškemu novinarju Dobroslavu Silobrčiću pojasnila Kostelićeva, ki bo vsaj še eno zimo kar nekaj mesecev prebila na smučiščih. Starejši brat Ivica Kostelić namreč vztraja v smučarski karavani, sestra pa je del spremljevalne ekipe, ki jo vodi oče Ante Kostelić.

Za adrenalin je poskrbljeno

Tekmovalne napetosti ne pogreša. Tudi adrenalinskih občutkov na smučeh ne. Če potrebuje vznemirjenje, zelo preprosto, zaplava v družbi morskih psov ali pa skoči s padalom. Načrtuje tudi opravljanje padalskega izpita, ob tem pa poudarja, da gre za nenevarno vznemirjenje. "Bolj nevarno je hoditi po cesti, še bolj nevarno pa sedeti v avtomobilu," pravi nekdanja kraljica tipičnega gorskega športa, ki pa se najraje sprošča povsem drugje – ob morju.

Že več let živi na Reki. Tja jo je sprva ponesla ljubezen. A v kraju, kjer ima poseben status tudi slovenski nogometni trener Matjaž Kek, uživa tudi kot samsko dekle. "Tu so ljudje sproščeni, v Zagrebu pa se je vedno čutila neka napetost. Poleg tega obožujem morje. Prebudim se in ga že vidim," pravi nekdanja prva dama belega cirkusa, ki je na Reki odprla tudi kozmetični salon.

K(d)aj pa mala Janica?

A hrvaško morje vendarle ni dovolj. Dneve po končani aktivni športni karieri namreč Janici krajšajo tudi potovanja. "Bila sem v Nikaragvi, Avstraliji, Tongu … Potovanja so večinoma povezana s potapljanjem. Celotna družina Kostelić se, kadar ni na smučeh, potaplja," pojasnjuje zmagovalka na tridesetih tekmah svetovnega pokala, ki bi rada nekega dne potovala tudi kot – mama.

Imeti otroka označuje za smisel življenja, zato se ni znašla v zadregi, ko je novinar Jutarnjega lista, medtem ko je pojasnjevala konec partnerskega odnosa z Borisom Ivančićem, zelo neposredno pripomnil, da bo treba "roditi novo malo Janico". Odgovor? "Ne vem, ali bo to mala Janica, vseeno pa bo treba – roditi. S tem se strinjam."

V stiku s Tino Maze

O materinstvu kot enem od osrednjih življenjskih ciljev je večkrat brez zadržkov govorila tudi Janičina dolgoletna tekmica Tina Maze. Črnjanka se je, podobno kot Hrvatica pred devetimi leti, odločila za leto tekmovalnega premora. Čeprav se ne srečujeta več na tekmah, pa ostajata v stiku.

"Poznava se že od desetega leta starosti. Še zdaj imam doma fotografijo s cicibanske tekme, na kateri sem bila prva, ona pa druga. Moji smučarski prijateljici sta tudi Anja Pärson in Marlies Schild," je dodala Kostelićeva.