Jakov Fak: Če se ponovi lanska zgodba, bo pela palica

Štiri zmage na posamičnih tekmah svetovnega pokala, naslov svetovnega prvaka iz Ruhpoldinga 2012, srebrno odličje v mešani štafeti na istem prvenstvu, bronasto odličje na lanskem prvenstvu v Novem mestu na Češkem. Tem dosežkom je treba dodati še bronasto medaljo s prvenstva leta 2009 v Pjongčangu v Južni Koreji in olimpijski bron iz Vancouvra, odličji, ki ju je osvojil še za rodno Hrvaško. Da, Jakov Fak je izjemen biatlonec, v prihajajoči sezoni, ki se konec tedna začenja v Östersundu na Švedskem, pa namerava to imenitno statistiko še oplemenititi.

Osredotočil se bo na skupni seštevek v svetovnem pokalu

Osredotočil se bo na skupni seštevek svetovnega pokala, v sezoni torej ne načrtuje kakšnih izrazitih vrhuncev forme. Na polno bo šel od začetka do konca. "Pokljuka je domača tekma, svetovno prvenstvo pa je velika tekma, ampak sezona je sezona," opozarja na dve prizorišči, na katerih bo poskušala večina njegovih reprezentančnih kolegic in kolegov pokazati še nekaj več, a sam se bo posamičnim tekmam posebej posvetil zgolj v primeru, da mu v lovu na čim boljši rezultat v skupnem seštevku ne bo šlo vse po pričakovanjih: "Če ti ne gre v skupnem seštevku, se potem posebej pripraviš za določene tekme. Tako kot lani. Dobra sta bila to Ruhpolding in Oslo, olimpijske igre so bile mučenje in sem komaj prilezel do četrtega mesta. Skratka če ti ne gre vso sezono, se poskušaš osredotočiti na posamične tekme, če pa je uspešna vsa sezona, potem se je s tem nesmiselno obremenjevati."

"Nobenega tekmeca ne vidim, ki bi imel na katerikoli progi posebej veliko prednost pred menoj"

V svetovnem pokalu je zmagal že v Ruhpoldingu, pa v Hochfilznu in na Pokljuki (vse leta 2013), lani pa v Oslu. So to torej njegova priljubljena prizorišča? Je sploh mogoče govoriti o progah, ki mu ustrezajo bolj kot druge? "Ne vem, to je tako relativno. Kot v šoli. Če se dobro naučiš, potem te ni strah nobenega izpita," odgovarja 27-letni biatlonec iz Mrkopalja v Gorskem Kotarju in dodaja: "Če si že tako na visokem ravni, se ti ni treba posebej posvečati pripravam na določene proge. Za vsa prizorišča se niti nimaš časa posebej pripravljati, razen za svetovno prvenstvo, ko imaš enotedensko luknjo, preden se začne. To je pravzaprav edino, kar lahko narediš."

Pa konkurenca? Je kdo na kateri postaji svetovnega pokala še posebej ranljiv? "Seveda. Ampak to se vidi šele na tekmah. Bolj seveda na teh kontaktnih, se pravi pri zasledovanju in skupinskem štartu. Ampak jaz imam tak, če lahko temu tako rečem, talent, da iz sebe potegnem nekaj več tudi takrat, ko si tekmeci mislijo, da je z menoj že konec. Nobenega tekmeca ne vidim, ki bi imel na katerikoli progi kakšno veliko prednost pred menoj," samozavestno odgovarja najboljši slovenski biatlonec in obljublja, da se bo srdito bojeval: "Tudi če se mi na primer ponesreči strelski nastop, poskušam od sebe dati vse v smučini in se bojevati za čisto vsako točko, ki je na voljo. Nikogar se ne bojim, v svetovnem pokalu sem se že z marsikom dvobojeval neposredno in tega si želim čim več tudi letos. Da bo sezona čim bolj zanimiva in razburljiva."

Površnosti pri nastanitvah ne bo več prenašal

Uspehi so mu prinesli tudi boljše pogoje pri opremljevalcih opreme. Na voljo ima vrhunske smuči in to je seveda še ena prednost. Zakaj? "Če zmanjšamo razlike v materialu, je pač bolj odvisno od tekmovalca, da v teh dvobojih pokaže, iz kakšnega testa je. Kot sem že rekel, nikogar se ne bojim, ne v klanec, ne na spustu, ne v ciljnem šprintu ... S konkurenčnim materialom lahko nekaj moči privarčujem do zadnjih stotih metrov, nato pa …" pravi as, ki pa bo imel med vsemi svojimi tekmeci v nogah bržčas najmanj snežnih kilometrov. Slovenska vrsta se je v Skandinavijo odpravila šele pred tednom dni, ko se je naveličala čakanja na sneg na domači Pokljuki, a Faka to ne skrbi preveč, napol v šali zagotavlja: "Bom pa moral uporabiti ves svoj talent v smučini."

Lanska olimpijska sezona je bila za Faka naporna. Ubadal se je s poškodbami in zastrupitvijo, ki ga je oslabila ob najbolj neprimernem času in mu preprečila, da bi na olimpijskih igrah v Sočiju posegel po kolajni. Zelo jezen je bil na vodstvo reprezentance, ki je z neposrečeno izbiro prebivališča v francoskem Annencyju bržčas krivo, da se je zastrupil s hrano. "Lani sem se samo jezil, letos jih bom pretepel, če bo isto. Letos bo pela palica, če ne bo vse tako, kot mora biti," danes o nevšečnostih razlaga v smehu, ob tem pa smrtno resno doda: "Mislim, da si česa podobnega pač ne smemo več dovoliti."

Spor z glavnim trenerjem Velepcem je bolj ali manj pozabljen

Težavna sezona, v kateri je kljub vsemu dosegel četrto mesto na olimpijskih igrah in zmago na tekmi svetovnega pokala na Češkem, je botrovala tudi napetostim med Fakom in glavnim trenerjem Urošem Velepcem. Z obžalovanjem je sprejel tudi odhod češkega trenerja Tomaša Kosa, s katerim sicer sodeluje tudi danes, na daljavo. V pripravah na poolimpijsko sezono se je nekoliko osamosvojil, prepira z Velepcem pa ni stopnjeval. "Mislim, da smo stvari kar dobro predebatirali in zdaj imamo vsi pred seboj samo en cilj. To so dobre uvrstitve. Vsi delamo za to. Jaz sem se udeležil večine skupnih priprav, ki jih je začrtal Uroš. To popolnoma spoštujem in se reprezentančnemu programu kar najbolj prilagajam. Tudi dnevno. Če gre kombi s Pokljuke v Bohinj, grem seveda zraven. Ne iščem svojih prevozov, kosila nimam pol ure pozneje kot preostali. Prilagajam se, če pa se prej dogovorimo, da lahko kakšno stvar naredim drugače, po svoje, potem to tudi naredim, sicer pa ne. Med pripravami ni bilo nobenih težav," pravi.