Petek, 1. 12. 2017, 10.40
6 let, 5 mesecev
Filip Flisar in njegova zadnja priložnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,85
1
Po sedmih zmagah v svetovnem pokalu, osvojenem malem kristalnem globusu in naslovu svetovnega prvaka 30-letni smučar prostega sloga Filip Flisar ne skriva, da je njegov zadnji športni cilj olimpijska kolajna v krosu.
Znani smeh, ležerno razmišljanje, rutinirani novinarski pogovori, štajerski dovtipi, šale na lasten račun … Filip Flisar natančno en teden pred prvo tekmo nove sezone v smučarskem krosu deluje zelo sproščeno. Tako kot pred tedni. Tako kot lani. "Vem, kaj je moja naloga. Ne želim pa se 'psihirati'. To mi pač ne bo koristilo," pojasnjuje Mariborčan, ki je 28. septembra dopolnil 30 let. Vstopa v svojo deseto sezono svetovnega pokala. Lani je bil skupno četrti, letos se ne bi branil še kakšne boljše uvrstitve. A tekma sezone ga vendarle čaka 21. februarja 2018. Takrat bo v Pjongčangu potekala olimpijska preizkušnja v krosu. Po osmem mestu v Vancouvru in šestem v Sočiju želi tokrat nastopiti v finalu in se boriti za odličje. Ne le boriti.
Se že čuti pozitivna nervoza prve tekme?
Zaradi vročega poletja ter dolge in tople jeseni me je zima kar malce presenetila. No, zdaj smo tu. Super! A naj vas ne skrbi, prav nič slabše nisem pripravljen kot v preteklih letih. Še več, verjamem, da sem boljši.
Že začetek bo udaren. Šest tekem do novega leta.
Brutalno, ja. A to mi ustreza. Ko se začne, naj se začne.
Prihodnji teden ga v Val Thorensu čaka 90. štart v svetovnem pokalu.
Kakšno je bilo vaše poletje?
Najprej želim potrkati ob leseno podlago. Vesel sem, da ni bilo nobenih poškodb. S to mislijo sem manj časa preživel na kolesu. Nisem želel tvegati, saj je vložek v olimpijski zimi velik. Poletje? Treniral sem kot norec. Res, garal sem. Še pred športnim udejstvovanjem pa sem si s svojim dekletom Moniko privoščil oddih na Kubi.
Kondicijsko bazo ste opravljali v Mariboru. Kaj pa snežne priprave?
Ker je moj kondicijski trener Bojan Struger tudi Mariborčan, sva delala v našem mestu. Smučal sem po ustaljenem programu. To pomeni predvsem na prelazu Stelvio. Bil sem tudi na ledenikih Hintertux, Mölltal in Pitztal. V pripravah sem se sicer oklenil predvsem konceptov in predolimpijske sezone. Sistem je namreč deloval in prinašal rezultate, pred olimpijsko zimo pa ni dobro eksperimentirati.
V čem ste želeli postati boljši?
Predvsem v štartnih delih. V Planici so mi v nordijskem centru postavili štartna vrata na snegu. Verjamem, da sem napredoval. Tudi na kondicijski ravni sem boljši. Trudil pa sem se ohraniti kakovost v smučarskih delih.
Kaj pa zasičenost?
Nisem več mlad. Dopolnil sem 30 let. Nimaš kaj, to se pozna. Nisem več tako neobremenjen. Poglejte, če boste nekoga, ki 20 let hodi v službo, zjutraj vprašali, ali se mu ljubi vstati, vas verjetno ne bo presenetil z delovnim zanosom. V športu je slika podobna. Treningov sicer ni dojemam kot službe, vseeno pa se zavedam, da je določene stvari treba narediti, tudi če ti ne dišijo. V športu je tistega lepega iz leta v leto manj, ostanejo pa odrekanja, garanje … Tega se človek naveliča. Tega niti ne skrivam. Po drugi strani pa dobro vem, zakaj to delam.
V vseh pogovorih, ki so vključevali dolgoročni pogled, ste kot skrajno točko označevali olimpijske igre 2018. Zdaj je ta sezona na pragu. Je to vaša zadnja sezona?
Pri dolgoročnih ciljih sem zdaj povsem neobremenjen. Vseeno dvomim, da je to moja zadnja sezona. Bomo videli …
Osrednji cilj zime bo tretji olimpijski nastop.
Mimo tega, da je to olimpijska sezona, pač ne gre …
Tako pač je. Olimpijske igre bodo vrhunec te zime. To je tudi moj glavni cilj. Vseeno se skušam osredotočati tudi na sezono kot celoto. Do Pjongčanga me čaka še niz tekem, na katerih želim dosegati dobre rezultate.
Svetovni prvak, dobitnik malega globusa, večkratni zmagovalec tekem svetovnega pokala. Bržčas ne potrebujemo veleuma, da bi ugotovili kaj manjka.
To je dejstvo. Ve se, kaj mi manjka v vitrini, zato je olimpijska kolajna moj glavni cilj. Vem tudi, da me po Vancouvru in Sočiju čaka tretja in zanesljivo zadnja priložnost. Moj čas se izteka. Prav zaradi tega sem in bom v ta projekt vložil vse, kar imam in zmorem.
Se v mislih večkrat vrnete v Soči in premlevate padec, ki vam je odnesel olimpijsko kolajno?
Ne. To se v športu pač dogaja.
V pretekli zimi ste dokazali konkurenčnost. Se lahko v olimpijski sezoni karte premešajo?
Prav bistveno ne, čeprav se bo v krogu najboljših gotovo pojavil kakšen nov obraz. Ne pričakujem pa nekoga, ki pride z drugega planeta in začne serijsko zmagovati. Konkurenco poznam. Verjamem, da so tekmeci močnejši. A tudi jaz sem močnejši, čeprav nisem več najmlajši.
1