Od šoka do velike želje po zmagi

Zadnji božič za našo odlično smučarsko skakalko Emo Klinec ni bil najbolj prijeten, saj si je 23. decembra na državnem prvenstvu v Planici nesrečno poškodovala koleno. Drugič v kratki karieri je tako morala na rekonstrukcijo križnih vezi, ki zahteva večmesečno mukotrpno rehabilitacijo.

"Največji šok je bil prvi dan, ko se zaveš, kaj sledi. Lahko rečem, da brez določenih ljudi, ki so mi pri tem pomagali, ne bi zmogla. Morda bi že takrat vrgla puško v koruzo. Ko so mi postavili pot, dodatno sem si jo še sama, sem z majhnimi cilji dobivala zadovoljstvo, da sem vztrajala. Ko govorim, večkrat pozabim, da sem bila kdaj precej slabe volje. Raje se spomnim lepih stvari," se spominja lanskega decembra.

"Nazaj sem prišla s ciljem in željo po zmagi"

Vesela je, da je imela ob sebi prave ljudi, ki so ji stali ob strani in jo spodbujali, da je spet prišla na raven, na kateri želi biti: "Nazaj sem prišla s ciljem in željo po zmagi. Za to tudi delam. Veliko stvari se mora iziti. Tudi sama bom morala še marsikaj narediti. Stvari, ki prihajajo, so tudi zame nove. Hitro bo treba ukrepati, če se bodo pojavile težave. Če se ne bodo, verjamem, da bo dobro."

Prvič si je koleno poškodovala v sezoni 2013/14, zaradi česar je morala izpustiti nastop na olimpijskih igrah v Sočiju. Je pa zato nastopila v Pjognčangu, kjer je bila 14.

Lani 23. decembra je morala končati sezono, potem ko si je v Planici poškodovala koleno. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Po letošnji rehabilitaciji se je v velikem slogu vrnila na skakalnice. Zmagala je na državnem prvenstvu in tudi na tekmi celinskega pokala v Stamsu v Avstriji.

"Kar malce kurje polti sem dobila. Želja je bila ogromna. Zadala sem si cilj in ga dosegla. Zdaj imam novega. Marsikaj se da narediti. Dobrodošlo je, da imaš ob sebi prave ljudi," poudarja tekmovalka, ki skače na Slatnarjevih smučeh.

"Vedno vem, kaj moram narediti"

Povsem zaupa trenerju Zoranu Zupančiču, ki je v ženske skoke vnesel nekoliko drugačen način dela: "Če gledam s svojega vidika, je bilo to pri meni ključnega pomena. Točno vem, kako je bilo po prvi poškodbi, kaj narediti, da se stvari postavijo na pravo mesto. Zoranu zaupam. Pridobil je moje zaupanje in vedno znova ga upravičuje. Trudi se, kar čutim. Mislim, da je trener z dušo, kar je potrebno za vrhunske rezultate."

Njena želja je vrh ženskih skokov. Foto: Vid Ponikvar

V novi sezoni, ki jo bodo dekleta začela ta konec tedna v Lillehammerju, pravih vrhuncev ne bo. Ema se najbolj veseli domačega Ljubnega in norveške turneje RAW Air: "Po svojih občutkih sem bolj mirna kot prejšnje sezone. Nekako sem videla, da če slediš načrtu in sproti preverjaš, kje si, prideš na tekmo in vse odmisliš. Vse skupaj je zelo načrtno delo. Vedno vem, kaj moram narediti."

Ker ima Ema visokoleteče cilje, se razumljivo posveča temu, kaj narediti, da bo presegla konkurenco. V pretekli zimi je bila najbolj prepričljiva Norvežanka Maren Lundby, ki je vzor vseh. Tiste najboljše tekmovalke so namreč poleti iskale način, kako jo na skakalnici preskočiti: "Maren je v zraku v prejšnji sezoni delala razlike in serijsko zmagovala. To je stvar, ki je morda zdaj videti zelo oddaljena. Ko začutiš, čemu se je treba posvečati, in to spremeniš v dejanja, zelo hitro steče. Tudi v zraku je precej podobno. Če imaš dobre občutke, določene stvari kar pridejo. Veliko pa je treba prestaviti v glavi."