Nedelja, 7. 11. 2021, 4.04
3 leta
Skok v športno preteklost
Dan, ko se je tresla gora, fantu s kmetije pa spremenilo življenje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,28
1
O olimpijski predstavi Franza Klammerja, najboljšega smukača vseh časov, so pred kratkim posneli film z naslovom Klammer - Chasing The Line.
Konec oktobra so v avstrijskih kinematografih začeli predvajati celovečerni film z naslovom Klammer - Chasing The Line, ki razkriva ozadje spektakularne olimpijske zmage enega najbolj čislanih avstrijskih športnikov Franza Klammerja. Zakaj je bil 5. februar 1976 v očeh Avstrijcev tako poseben dan?
Pot do zlate olimpijske medalje Franza Klammerja v smuku leta 1976 v Innsbrucku v Avstriji, ki se ji posvečamo v tokratnem Skoku v športno preteklost, je dolgo klicala po ekranizaciji, a šele scenarij Andreasa Schmieda je bil dovolj prepričljiv, da sta mu zakonca Franz in Eva Klammer prikimala in prižgala zeleno luč.
Napovednik za film Klammer - Chasing The Line:
114 minut trajajoč celovečerec z naslovom Klammer - Chasing The Line je po poročanju časnika Večer nastajal tri leta. Partnerji in koproducenti so vanj vložili šest milijonov evrov, 80 tisočakov je prispevala še deželna komisija, zadolžena za področje filma.
Film so prvič predvajali konec septembra na filmskem festivalu v Zurichu, za posebne povabljence pa so ga 27. oktobra zavrteli v kinematografu v Beljaku, nedaleč od mesta Mooswald, rojstnega kraja danes 67-letnega Franza Klammerja.
Slavnostne premiere sta se poleg glavnih junakov, zakoncev Klammer, in igralcev, ki sta ju upodobila Juliana Waldnerja in Valerie Huber, udeležila tudi teniški zvezdnik Boris Becker in Jan Ullrich, nekdanji zmagovalec Dirke po Franciji, ki se po težkem obdobju spopadanja z odvisnostjo in nasilniškimi izpadi počasi vrača na pravo pot.
Film se osredotoča na dogajanje pred in med zimskimi olimpijskimi igrami v Innsbrucku leta 1976, kjer je karizmatični in priljudni Klammer, glede na popotnico v predhodni sezoni (v sezoni 1974/1975 je dobil osem od devetih smukov), veljal za enega glavnih favoritov za smukaško zmago.
Zmaga na olimpijskih igrah je bila še toliko bolj posebna, ker jo je dosegel v svoji domovini, pred več kot 60 tisoč fanatičnimi navijači.
Kot poročajo viri tistega časa, so bile 5. februarja 1976, na dan smukaške preizkušnje, avstrijske ulice popolnoma opustele.
Mlado, staro, bogato, revno, levo, desno, prav vsi so bili tisto dopoldne prilepljeni pred televizijske ekrane, zabubljeni v svoj mali smučarski svet, če že niso imeli te sreče, da bi smukaški spektakel ogledali v živo.
In tudi za takrat 22-letnega Klammerja, ki so mu pritisk naložili že s tem, da so ga izbrali za zastavonošo na odprtju iger, ni bilo nič drugače.
Klammerju so naložili breme že s tem, da so ga izbrali za nosilca avstrijske zastave na odprtju domačih olimpijskih iger.
Zadnji med prvokategorniki, a najbolj drzen med vsemi
Po progi Patscherkofel nad Insbruckom v osrčju Tirolske, se je zapeljal šele kot 15, zadnji v elitni skupini prvokategornikov, in v cilj, v svoji značilni rodeo vožnji, po povsem poledeneli progi, na kateri je ubiral drugačno, precej bolj drzno linijo kot konkurenti, pripeljal najhitreje.
Olimpijski smuk Franza Klammerja:
Za približno trikilometrsko progo je porabil minuto, 45 sekund in 73 stotink (drvel je s povprečno hitrostjo 102.828 km/h, kar je bil hitrostni rekord tistega obdobja) in za 33 stotink sekunde prehitel do takrat vodilnega Švicarja Bernharda Russija, sicer branilca olimpijskega naslova iz Sappora na Japonskem.
Primerjava vožnje Bernarda Russija in Franza Klammerja:
The Kaiser že pri 22 letih
Avstrijci so ponoreli, Klammer pa je postal njihov nesporni ljubljenec.
Kljub številnim predhodnim uspehom je prav smukaška olimpijska preizkušnja, ki mu je prinesla zlato olimpijsko medaljo, najbolj zaznamovala njegovo kariero. Ko je dosegel svoj največji športni uspeh, je imel komaj 22 let. Mnogi pri tej starosti živijo za zabave in še ne razmišljajo o svoji prihodnosti, on je bil pri teh letih že The Kaiser (cesar v prevodu), kot so mu nadeli vzdevek.
"Zdaj imam vse – ničesar več ne potrebujem," je Klammer izjavil po olimpijski zmagi.
Prestrašil tudi samega sebe
"Celo progo sem mislil, da bom padel. Sam sebe sem pošteno prestrašil. Zdaj imam vse – ničesar več ne potrebujem," je izjavil po olimpijski zmagi in dodal, da je ponekod smučal tako blizu ograji, da se je slišal celo krik navijačice ob progi in se zbal, da jo je nemara poškodoval z vihtenjem palice. Na novinarsko vprašanje, kaj ga čaka najprej, je izjavil, da ga oče že čaka z vilami, saj da morata razpršiti gnoj za spomladansko sajenje.
Še glavni tekmec se je prelevil v navijača Franza Klammerja
Tudi poraženi Russi se je izredno džentelmensko odzval. Brez oklevanja je odhitel čestitat in objet Klammerja. Pozneje je izjavil, da je tudi sam čutil izjemno moč navijačev, ki so bučno spodbujali svojega aduta. Celo tako, da se je cela gora tresla pod njihovim huronskim skandiranjem. "V tistem trenutku sem se tudi sam prelevil v Franzovega navijača," je priznal. "Nekaj je bilo v zraku. Tiste tekme ni mogel izgubiti. Ni šans."
Tudi poraženi Švicar Bernhard Russi mu je džentelmensko čestital. "V tistem trenutku sem se tudi sam prelevil v Franzovega navijača," je priznal. "Nekaj je bilo v zraku. Tiste tekme ni mogel izgubiti. Ni šans."
Klammer je pozneje izjavil, da je že pred nastopom vedel, da bo zmagal. "Tako prepričan sem bil sam vase, sem pa vedel, da brez tveganja ne bo šlo," je povedal in razkril tudi, zakaj je smučal v rumenem kombinezonu, in ne v zlato-črnem kot ostali rojaki iz reprezentance.
Razlog je bil precej preprost. Reprezentančna oblačila so bila tako ozka, da se v njih ni mogel dobro gibati, zato se je odločil za lasten kombinezon.
Slavnostna podelitev medalj. Klammer si je zmagovalni oder delil z drugouvrščenim Švicarjem Bernardhom Russijem in Italijanom Herbertom Plankom na tretjem mestu.
Smučanje in golf za dušo
Franz Klammer se je upokojil leta 1985, pri 32 letih. Lakoto po hitrosti in adrenalinu je sprva krotil na dirkah s športnimi avtomobili.
Danes živi umirjeno življenje. Z ženo Evo, s katero prijateljujeta od septembra 1975, v harmoničnem zakonu pa sta že 42 let, živita na Dunaju, zime preživlja v Bad Kleinkirchheimu, kjer ena od smučarskih prog nosi njegovo ime, v prostem času rad igra golf.
Replika štartne hišice na olimpijski progi, ki so jo postavili za potrebe snemanja filma o olimpijskem uspehu avstrijskega ljubljenca Franza Klammerja.
Zaradi bratove nesreče – Klaus Klammer se je pri 16 letih med smukom hudo poškodoval in zaradi paralize pristal v invalidskem vozičku – je ustanovil Fundacijo Franza Klammerja, ki pomaga športnikom invalidom.
Za medije postane zanimiv pred zimskimi olimpijskimi igrami, je pred 11 leti razlagal našemu nekdanjemu uredniku Martinu Pavčniku.
Na vprašanje, ali se z mislimi pogosto vrača v tisti olimpijski 5. februar 1976, je Klammer odgovoril, da gre za trenutke, ki ne bodo šli nikoli v pozabo, da pa spomine večinoma obuja pred novimi olimpijskimi igrami. Na pobudo novinarjev.
Na kraljevem golfskem igrišču na Bledu poziral s slovensko legendo smučanja Bojanom Križajem. Šlo je za prvi obračun za trofejo Križaj-Klammer Alpe Adria, za katero se je pomerilo 60 igralcev golfa, ki so bili razdeljeni v slovensko (Križajevo) in avstrijsko (Klammerjevo) ekipo.
Klammer: Ne bi mogel spisati boljšega scenarija
Na vprašanje, katera slika se mu prva prikaže, če zapre oči z mislijo na Innsbruck, pa je dejal, da predvsem spoznanje, da je bil kos izzivu in številnim pritiskom.
"Leto pred igrami sem na olimpijski progi ugnal vso konkurenco. Veljal sem za velikega favorita. Blestel sem v svetovnem pokalu, zmagoval na večini smukov, zato so prav vsi čakali, kaj bom storil. Seveda sem si pritisk nalagal tudi sam, saj sem želel zmagati.
Pred tekmo sem upal, da bom z zgodnjo štartno številko postavil najboljši čas in nato v cilju opazoval ostale. A prejel sem številko 15, tako da je bila preizkušnja še bolj razburljiva. V zgornjem delu nisem bil dovolj natančen, tako da sem bil prisiljen v nadaljevanju veliko tvegati. Ne bi si mogel spisati boljšega scenarija. Ta tekma je šla v zgodovino olimpijskih iger in alpskega smučanja, jaz pa imam doma zlato olimpijsko medaljo."
Klammer v družbi igralca Juliana Waldnerja, ki ga je upodobil v filmu Klammer - Chasing The Line.
Kot je povedal v enem od neštetih intervjujev, je enostavno znal zmagovati, čeprav je vedno vozil na meji mogočega.
Znal se je osredotočiti na svojo vožnjo do te mere, da sta bila na progi le on in gora. Nikoli ni klecnil pod težo pričakovanj.
Klammer leta 1984 po zmagi v Kitzbühlu. Na zloglasnem Streiffu je zmagal štirikrat.
Največji uspehi Franza Klammerja, najuspešnejšega smukača v zgodovini alpskega smučanja
Klammer je v svetovnem pokalu prvič zmagal leta 1973 v Schladmingu in se že naslednje leto prelevil v serijskega zmagovalca.
V sezoni 1974–75 je zmagal kar na osmih od devetih smukov, v sezonah od 1974 do 1977 pa od 29 smukov, ki jih je odpeljal, zmagal kar na 21.
Skupno ima 26 zmag v svetovnem pokalu, dva naslova svetovnega prvaka (1974 je v St. Moritzu zmagal v kombinaciji, leto pozneje je slavil na olimpijskem smuku, ki je štel tudi za svetovno prvenstvo) in olimpijski naslov v smuku. V tej disciplini je dosegel večino zmag v svetovnem pokalu z izjemo ene, ki jo je prismučal v kombinaciji.
Štirikrat (od tega trikrat zapored) je zmagal na zloglasnem Streiffu v Kitzbühlu, trikrat je bil najhitrejši v Wengnu, Val Gardeni in Val d'Iseru. Zmagal je še v Garmisch-Partenkirchnu, St. Moritzu, Innsbrucku, Aspnu ... V svojih vitrinah ima tudi pet kristalnih globusov za zmago v smukaškem seštevku.
Na Oktoberfestu leta 2016 v družbi filmskega igralca Arnolda Schwarzeneggerja.
Človek, ki je postal šampion po naključju
Kot so zapisali ustvarjalci filma Klammer - Chasing The Line, je Klammer šampion postal po naključju.
Ni se rodil v osrčju tirolskih Alp, kjer so pogoji za smuko izjemni, ampak na Koroškem, kjer alpsko smučanje ni bilo v prvem planu. Njegov rojstni kraj Mooswald, približno 20 minut vožnje severno od Beljaka, je sicer ponujal možnosti za smuko, a je bil brez žičnice.
"Mama me je na smuči postavila pri dveh letih," se spominja Klammer, ki je odraščal na kmetiji. "Odkar pomnim, sem bil na smučeh. Smuči so bile najboljša možna varuška. Cel dan smo hodili navkreber po hribu in smučali z njega."
Z Ingemarjem Stenmarkom, ki je tudi po Klammerjevih merilih najboljši smučar vseh časov.
Z žičnico se je prvič peljal pri osmih letih, tekmovati je začel pri 14, ko je pustil šolo.
"Takoj sem vedel, da bo tekmovalno smučanje moje življenje," se svojih začetkov spominja nesporna smučarska legenda.
In kdo je zanj najboljši smučar vseh časov? O tem ni dvoma. "Ingemar Stenmark," je kot iz topa izstrelil Klammer v že omenjenem pogovoru za Sportal.
1