V zadnjem času lahko na teniških igriščih znova vidimo dominantnega Novaka Đokovića. Srb pa je pred kratkim v enem izmed pogovorov razkril, da se je v določenem obdobju zlomil in ni vedel, kaj naj stori s svojo teniško kariero.
"Sprva se je moja kariera lepo vzpenjala in vse je bilo tako, kot je moralo biti. Prišlo je obdobje dveh ali treh let, ko mi ni uspelo zmagati turnirja za grand slam. Uspelo mi je, da sem bil tretji ali četrti na lestvici, ampak sem se precej mučil," je priznal danes 31-letni Beograjčan, ki je gostoval pri ameriškem novinarju Lewisu Howesu.
"Spominjam se, ko sem šel do staršev, jokal in jim govoril ..."
Zanj ni bilo dovolj, da je tretjiA za ambicioznega Đokovića tretje mesto ni bilo dovolj, saj je že od majhnega sanjal, da bi bil prvi na svetu. ''Vedno sem samega sebe opominjal z besedami: Čakaj, ko si imel sedem ali osem let, so bile tvoje sanje, da si prvi na svetu in da zmagaš Wimbledon. To je to, in to mi mora uspeti."
Po zmagi na OP Avstralije, kjer je leta 2008 osvojil svoj prvi turnir za grand slam, tri leta ni šlo vse po načrtih in takrat so se nad njim zgrnili črni oblaki. Novak je spregovoril ravno o tem obdobju – od leta 2008 do 2011.
"Mislim, da je to bilo po Roland Garrosu (2010), ko sem v četrtfinalu po petih nizih izpadel proti Jurgenu Melzerju, igralcu prve deseterice. Bil je dober igralec, ampak sem imel dvoboj že dobljen, nato pa sem izgubil. To me je zlomilo. Spominjam se, ko sem šel do staršev, jokal in jim govoril: 'Ne vem, ali je to vredno. Ne vem, ali je sploh smiselno, da nadaljujem.' Oče mi je odgovoril: Daj, Novak, saj si močan."
Štirinajstkratni zmagovalec turnirjev za grand slam je priznal, da sta takrat ključno vlogo odigrala trener Marjan Vajda in fizioterapevt Miljan Amanović. Pogovor s starši ni bil dovolj, želel je svoje besede deliti še z nekom.
"Odšel sem do trenerja Marjana Vajde, enega najboljših prijateljev, in fizioterapevta Miljana. Spominjam se, da sem sedel v sobi na tleh. Znova sem se zlomil in govoril: Ne vem … Dejala sta mi: Dobro, počakaj. Najprej se umiri, globoko zadihaj in se ozri nazaj. Zakaj si se začel ukvarjati s tem športom? Ga imaš rad? Pusti vse rezultate, ki jih želiš doseči. Ali res rad držiš lopar v rokah,'' je razlagal Novak.
Že naslednji dan se je vrnil na trening.
Đoković je brez premisleka odgovoril, da ima rad tenis in ni pomembno, ali igra na osrednjem igrišču turnirja za grand slam ali na navadnem igrišču. Vajda in Miljan sta mu svetovala, naj od tukaj črpa svojo energijo in da naj si vzame nekaj časa. Mislili so, da bo potreboval nekaj tednov, ampak se je že naslednji dan vrnil na igrišče. Od takrat se je v njegovi karieri veliko spremenilo.
"Od tistega trenutka se nisem nikoli več ozrl nazaj. Spominjam se naslednjega turnirja, ko sem v Wimbledonu prišel do polfinala. Z reprezentanco Srbije in s svojimi soigralci sem osvojil Davisov pokal. To je največji uspeh v moji karieri. Za tem sem imel niz 43 zaporednih zmag in postal sem najboljši igralec na svetu."
"Nenadoma sem postal deček, ki je šel igrat tenis."
In kako je Đoković doživljal to dominantno obdobje? "To je bil neverjeten niz, ki mi je dal krila. Nenadoma sem lahko igral sproščeno. Igral sem z željo, da dvignem kakšno lovoriko … To je vse dobro, ampak ni najbolj pomembno. Tisto, kar vas motivira in navdihuje, mora biti osnova, da začnete igrati. Kaj vas je privedlo do tega, da imate radi ta šport? To so ljubezen, zabava in strast do igre. Nenadoma sem postal deček, ki je šel igrat tenis. Imel sem toliko moči in energije …" je še povedal trenutno drugi igralec sveta.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.