Boris Becker osvojil svet s slovensko pomočjo (video)

V Ljubljani se je v torek mudil nekdanji veliki teniški igralec, danes poznan tudi kot prodoren poslovnež in trener najboljšega igralca na svetu. Le kdo ne pozna Borisa Beckerja? V filmskem studiu Viba film je delil svoje podjetniške izkušnje, ki so tesno prepletene s športnimi uspehi.

V slovensko prestolnico se je vrnil po več kot treh desetletjih. Prvi stik z Ljubljano je doživel, ko je imel 14 let. Iz Nemčije je prispel z vlakom in se na poti v Umag ustavil v zmajevem mestu. "Spomnim se, kako lepo vreme je bilo, sprehodil sem se tudi po starem delu mesta. Lepo je bilo," še ni pozabil očarljivih podob stare Ljubljane, ki jih je spoznaval z najstniškimi očmi.

Pri dvanajstih letih je imel obupen servis

Takrat je že sodeloval z Borisom Breskvarjem, največjim slovenskim teniškim strokovnjakom, ki je med kopico nemških talentov odkril tudi eno in edino Steffi Graf. "Boris me je ogromno naučil. Ko sem bil star 12 let, sploh nisem imel dobrega servisa, a mi ga je popravil. Tako kot še celo paleto udarcev. Šele nato sem lahko pri 15 letih postal profesionalec. Naučil me je delovne etike, kar je bilo kar zahtevno, saj sem bil zelo temperamenten, veliko sem kričal in metal lopar. Ko sem s 17 leti osvojil Wimbledon, sva se nato dobila v klubu v Leimnu, kjer je moj oče zgradil teniški center. Z Borisom sem ostal v dobrih odnosih vse do njegove smrti," je s spoštljivimi besedami govoril o prvem mentorju, ki je prepoznal njegovo vrednost in ga izklesal v mladeniča, željnega in pripravljenega napadati svetovni prestol. Nemški gost, ki pa se niti ne počuti Nemca, ampak bolj Evropejca, je bil na veličastnem poslovnem dogodku počaščen, da je bil med občinstvom tudi Peter Breskvar, sin njegovega nekdanjega trenerja. Pred desetletji sta pogosto na igrišču prekrižala loparja, zato je bilo njuno srečanje na Business Top Talku 2014 v Ljubljani še toliko bolj prijetno.

Najbolj priljubljeni Nemec v Veliki Britaniji

Zanimivo je, da Boris samega sebe v mlajših letih ni doživljal kot nadpovprečnega talenta. "Nisem slovel po hitrih gibih, a me je naprej gnala želja po tekmovanju. Po odru in lovorikah. Nato pa se je začelo," se je nasmehnil 46-letni zvezdnik. Prisluhnilo mu je okrog 500 obiskovalcev, ki predstavljajo cvet slovenskega podjetništva, gospodarstva in marketinga. Rade volje so prišli poslušat nasvete nekoga, ki ne slovi le po športnih podvigih, ampak je s karizmo osvajal tudi po koncu kariere, ko se je preizkusil v poslovnem svetu. In se znašel v bazenu, polnem morskih psov, kot je z metaforo opisal tekmovalnost, ki vlada v boju za dobiček.

Še zdaj ne more verjeti, kako se je lahko osamosvojil že pri 15 letih ter preselil v Monte Carlo. "Ko gledam svoja sinova, stara sta 15 in 20 let, kar ne morem verjeti, da je kaj takega mogoče," se je nasmejal, z njim vred pa tudi občinstvo, ki je uživalo ob sproščenem nastopu slavnega gosta. Zdaj živi v Švici in Veliki Britaniji. Še zdaj mu gre na smeh, ko zase pravi, da je verjetno najbolj priljubljen Nemec v Veliki Britaniji. Po njegovo to niti ni težko, saj je takšnih zelo malo ali pa skoraj nobenega, se je pošalil.

London mu zelo ustreza, zaljubljen je v njegovo večkulturno bogastvo. "Starejši ko si, vedno bolj opažaš, kako je planet manjši. Človeka ne smeš soditi po zunanjosti, barvi kože ali pa veri, ampak po tistem, kar ima notri," je hitro spoznal po številnih poznanstvih s tujci, ki so zaznamovala njegovo kariero.

Kar naenkrat so začeli buljiti vanj

Ko je prvič osvojil sloviti Wimbledon (1985) in (p)ostal najmlajši zmagovalec vseh časov, je preskakoval ovire kot po tekočem traku. Ko se je bližal nastop v finalu, mu je predsednik ZRN sporočil, da prihaja na tekmo. Takrat je že začutil, da se nekaj spreminja. Pred zaključno žogico v finalu se je vprašal, ali se mu bo v primeru zmage kaj spremenilo življenje. In se mu je. Želel je, da bi dosegel as, da se dvoboj čim prej konča. In ga je. Takrat pa je opazil razlike. "V slačilnici so kar naenkrat name gledali z drugačnimi očmi, kar buljili so vame. Odvrnil sem jim, da sem isti kot prej, a so mi rekli, da to ne drži. In res, kar naenkrat so želeli vsi slišati moje mnenje o politiki, gospodarstvu, kulturi ..." je nazorno opisal, kaj je čez noč po odmevnem naslovu v Wimbledonu okušal 17-letni prvak iz ZRN.

Pravi preizkus, kaj zmore, je doživel naslednje leto, ko je branil naslov v Londonu in ga tudi ubranil. Dokazal je, da ni muha enodnevnica. Mnogi so menili, da je ta uspeh prišel veliko prekmalu, a je s tem, ko je še drugič zapored osvojil turnir na sveti angleški travi, marsikateremu kritiku zaprl usta.

Lahko mu je povedal stvari, ki mu jih prej ni mogel nihče

Teniško kariero zdaj obuja v vlogi trenerja. Njegov varovanec ni kdorkoli, ampak številka ena na svetu. Da se odlično razume s Srbi, je dokazal že v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je navezal tesno prijateljstvo s Slobodanom Živojinovićem ter imel pomembno vlogo tudi na spektakularni poroki tedanjega srbskega teniškega igralca s priljubljeno pevko Lepo Breno. Zdaj sodeluje z Novakom Đokovićem. Na vprašanje, ali bi Boris iz najboljših časov v Wimbledonu lahko premagal Noleta, se je izmuznil neposrednemu odgovoru. "Raje ne bom povedal po resnici, saj bi lahko izgubil službo (smeh). Kako sem prišel sploh v stik z Novakom? Lani sem bil v Johannesburgu, ko je zazvonil telefon. Na drugi strani je bil Novak. Poklical me je ravno po enem izmed porazov proti Nadalu in predlagal, da bi sodelovala. Želel sem, da si najprej izmenjava misli na štiri oči. V Monte Carlu sva se nekaj ur pogovarjala o tenisu. Želel se je vrniti na prvo mesto in postati eden najboljših igralcev vseh časov. Sam sem mu lahko povedal stvari, ki mu jih prej ni mogel nihče, ker njegovi sogovorniki niso bili številka ena na svetu ter niso doživljali toliko vzponov in padcev kot sem jih sam," je razložil, zakaj se je pridružil Novakovi ekipi.

Ekipo doživlja kot zelo pomemben dejavnik. "Moraš biti pa vedno iskren do bližnjih. Če ne veš, zakaj si izgubil, ne boš tega nikoli popravil. Novak včasih po porazih nerad govori o tem nekaj tednov, zato je to težko," je podal težjo plat trenerskega posla.

Programirajo te kot stroja, ostanejo pa čustva

Priznal je, da se teniški igralci v Wimbledonu niti ne zavedajo, koliko gledalcev jih spremlja v neposrednih prenosih. Finale naj bi spremljalo okrog 800 milijonov. "Če bi to vedel kot igralec, bi storil veliko dvojnih napak (smeh). Če pa bi med srečanji razmišljal o denarju in zaslužku, bi gotovo takoj izgubil. Tenis je prehitra igra in bi se mi to maščevalo. Zahteva ogromno disciplino, je eno samo ponavljanje. Programirajo te kot stroj, ostanejo pa čustva," je dejal velik ljubitelj nogometa. V Ljubljani je gostoval v torek in vedel je, da se bosta v ligi prvakov pomerila Schalke in Maribor. Najraje stiska pesti za Bayern, kot prebivalcu Londona pa mu je všeč tudi Chelsea. Modri se bodo v ligi prvakov v kratkem dvakrat pomerili z vijolicami …

Ko je Boris končal bogato kariero, je bil star 32 let. To je težko sprejel in nekaj časa jokal. Lopar je obesil na klin, ker ni mogel več stopiti v korak z najboljšimi. Polfinala ga niso več zadovoljevala, lovorik pa ni bilo več. Nekaj časa se je iskal, kaj bi počel v življenju. Nekaj let po končani športni karieri ni počel praktično nič. Ob igranju golfa in preživljanju počitnic mu je postalo dolgčas. Nato je postal strokovni komentator za Wimbledon in se na drugi strani kamere počutil tako odlično, da je to delal 12 let zapored. Začel pa je sklepati tudi veliko poslov, investiral v nepremičnine, naravna sredstva … Tako kot je rad tekmoval z loparjem, rad tekmuje tudi v poslovnem svetu. Uživa v življenju, vedno skuša biti prvi v pisarni in jo skuša zapustiti kot zadnji. Takšen je Becker. Boris Becker, teniška legenda, ki ne bi nikoli postal to, kar je, če ga v mladosti ne bi usmerjal Slovenec.