Za Ruse Jugoslovan, največ mu je pomagal Hrvat

Nekdanji napadalec Kopra, Maribora in Šerifa se sooča s službovanjem v enem izmed najmanjših ruskih mest, ki se lahko pohvalijo s prvoligaškim nogometnim klubom. Če se je prvič v tujini dokazoval v Moldaviji, pa ima zdaj opravka z "državo" s podobnim imenom. Zdaj je v Mordoviji. V avtonomni republiki Ruske federacije v Privolškem zveznem okrožju, ki šteje manj kot milijon prebivalcev. Glavno mesto je Saransk, Volašev klub pa se ponosno po republiki imenuje Mordovia. "To je le ena izmed številnih republik Ruske federacije. Ruska mentaliteta ostaja enaka in ni nič kaj drugače, kot bi bilo denimo v Moskvi," je Sportalu pojasnil Dalibor Volaš, edini slovenski legionar v prvi ruski ligi. Ko je prišel v Saransk, se je najprej soočil z veliko težavo. Zdaj jo že premaguje. "Največja ovira je bil jezik, a sem se ga kar hitro naučil. Imel sem srečo, da sta bila v ekipi še Hrvat in Srb. Pohvaliti moram predvsem Zagrebčana Tomislava Dujmovića, ki je v Rusiji že sedem let in mi je največ pomagal. V cirilici nisem mojster. Daleč od tega. Znam sicer brati, pisati pa ne (smeh). K sreči pa to ni nujno, je pa zelo zaželeno, da znaš govoriti rusko, saj tu skoraj nihče ne govori angleško. Ruski jezik mi gre kot Slovanu v uho. Meni se ga je veliko lažje naučiti kot pa kakšnemu Brazilcu," meni slovenski napadalec.

V soboto na Ciper, treniral tudi pri -15

S pogoji, na katere je naletel v Rusiji, je zadovoljen. Finančno so na veliko višji ravni kot tisti, s katerimi je imel opravka v Moldaviji, večja je tudi konkurenca. Pogreša le še zadetke, zato se želi čim bolje pripraviti na spomladanski del. Z ekipo bo v soboto odpotoval na priprave na Ciper, nato se bo za dalj časa odpravil še v Turčijo. Tako se bo izognil pregovornemu ruskemu mrazu, ki ga je v Saransku večkrat občutil prav do kosti. "Tukaj ni nič nenavadnega, če je čez dan 15 stopinj pod ničlo. Domačini so na to navajeni, sam seveda nisem. Takrat res ni priporočljivo dolgo ostati zunaj. Na začetku smo imeli veliko treningov zunaj in mi je bilo nenavadno. Takega mraza v Sloveniji nisem čutil. Dobro, sem z Obale, a sem igral tudi v Mariboru, pa vseeno ni bilo tega. Zato je razumljivo, da hodijo vse ruske ekipe na priprave v Dubaj, Turčijo in podobne tople kraje."

Do Moskve z letalom 40 minut, motijo ga gneče na cesti

Ruska hrana ga ne moti, nima pa z njo v klubu niti pretiranega stika. "Vse je v najlepšem redu. Za nas športnike ni nekih posebnosti. Povsod je isto. Pašta, puran, piščančje meso ...," je 25-letni "general" našteval jedi, ki polnijo njegov želodec že celotno člansko kariero. Pa naj gre za Slovenijo, Moldavijo ali pa Rusijo. Čeprav se veliko govori o pojavu zloglasne ruske mafije in nečednih opravilih, Dalibor s tem nima izkušenj. Obenem pa si želi, da bi pri tem tudi ostalo. "Moram kar potrkati na les. Vse je v redu. Nimam prav nobenih težav. Mogoče se to dogaja v večjih mestih. Saransk ima le 350.000 prebivalcev, kar je za Rusijo izjemno majhno, tako da nas niti ne jemljejo resno (smeh). Mesto pa vseeno ponuja veliko, kar si zaželiš. Vse razen slovenskih izdelkov."

Navadil se je tudi na vsakotedenske vožnje z letalom. Nogometaši Mordavie se na vsako gostovanje odpravijo z istim. "Najdlje se peljemo dve uri, najbližje pa nam je Moskva. Oddaljena je le 40 minut, tako da se hitro navadiš. Še sreča, da ni kak Vladivostok v prvi ligi, potem bi se peljali sedem ali več ur," nam je omenil zaljubljenec v Moskvo. Pravi, da ga zaradi 1001 znamenitosti vedno znova očara. In preseneti. Motijo ga le prevelike gneče na cesti. "To je edina napaka Moskve. Glede tega je v Saransku krasno. Je majhno mesto, sam pa nimam avta, saj je vse v bližini in uporabljam taksi, ki je zelo poceni."

Francoska ali ruska solata?

Prevoz s taksijem mu je zelo všeč, malce manj pa ruska razgledanost. "Ruska mentaliteta? Ne vem. Dosti stvari si prisvojijo. Denimo francoska solata. Oni bodo vztrajali pri tem, da je to ruska solata. Ali pa narodi. Slovenije ne poznajo, za njih sem še vedno Jugoslovan. Ali pa Slovak, in me sprašujejo, če prihajam iz Češkoslovaške ... Tudi če jim stokrat zabičaš, da teh držav ni več, ostanem Jugoslovan. Pa jim rečem, da je to bivša država Jugoslavije, blizu Srbije, pa me še vedno čudno gledajo. Preprosto niso razgledani, kar me čudi. Ne nazadnje je Slovenija izločila Rusijo na poti do SP 2010, takrat bi si lahko zapomnili Slovenijo (smeh), a si je očitno niso." Če bo Primorec začel zadevati, si bodo morda zapomnili vsaj priimek Volaš. Dalibor že komaj čaka, da se končajo priprave v tujini, saj se mu bo nato v Saransku pridružilo dekle. Takrat bo spet nastopil čas za prvenstvene tekme in treninge, vmes pa se bo našlo še kaj prostega časa: "Malce bomo hodili naokrog, se družili s soigralci, odigrali bovling in biljard … Nič spektakularnega, isto kot povsod," je še sporočil Primorec in nam pomahal iz Rusije.