Slovenski selektor? Srce mi pravi da, glava še ne ve

Da bo 35-letni ljubljanski strokovnjak na klopi ACH Volleyja tista prava kombinacija, so verjeli skoraj vsi največji privrženci slovenskega odbojkarskega velikana. Ostalo ni le pri željah in pričakovanjih, da je ACH na pravih tirnicah, govorijo tudi vsi rezultati. Bežigrajčan je zaupanje vodstva in navijačev več kot upravičil in kljub malce počasnemu začetku nato stvari postavil na pravo mesto. V ligi prvakov se je ACH po letu pavziranja vrnil v izločilne boje, to je tudi mesto, ki si ga ''oranžni zmaji'' vsekakor zaslužijo, tudi v drugih tekmovanjih jim je šlo odlično. Če mu bo šlo z njegovo četo podobno tudi v nadaljevanju, se bo Luka že v krstni sezoni na klopi ACH Volleyja zapisal z "zlatimi" črkami.

Razen domačega poraza v Stožicah na samem začetku sezone proti Unterhachingu je šlo vse drugo kot po maslu. Zagotovo ste tudi sami zadovoljeni z dozdajšnjim potekom? Začeli smo malce bolj počasi, kar je bilo tudi za pričakovati, saj smo se v celoti zbrali šele tri tedne pred začetkom lige prvakov. Če potegnem črto, sem z dozdajšnjimi rezultati zelo zadovoljen.

Poraz proti Unterhachingu sredi Stožic je bil za marsikoga hladen tuš, saj so bila pred sezono pričakovanja izjemno visoka. Vas poraz ni preveč potrl, dejali ste, da je do konca še pet krogov, prav nič ni še izgubljenega. Imeli ste povsem prav. Če bi že takrat rekel, da je to poraz, ki nam je zaprl pot v nadaljevanje, nima pomena, da se gremo odbojko in da sem jaz del te zgodbe. Kljub porazu smo pokazali kar nekaj dobrih stvari, vedeli smo tudi, da imamo še veliko rezerv in v nadaljevanje smo vstopili povsem mirno. Veliko rezerv je bilo tako pri igralcih, ki so takrat začeli v prvi postavi, kot pri tistih, ki so bili takrat na klopi.

Pred žrebom parov v izločilnih bojih je bila velika želja belgijski Noliko, kroglice so vam namenile zvezdniški Cuneo. Želja je eno, a to je bilo nerealno pričakovanje. Mojstri z zveze so se potrudili, da so velikani zadovoljni z žrebom. Menim, da je bil žreb malce delegiran. S Cuneom smo sicer zadovoljni. To je atraktivna ekipa, polna vrhunskih igralcev, a kot sem že rekel, za nas žreb nikakor ni slab. To je nasprotnik, ki bo zagotovo napolnil Stožice. Vse ekipe, ki so se uvrstile naprej, so vrhunske, zato slabega nasprotnika nismo mogli pričakovati. Vesel sem, da smo se izognili ruskim in poljskim moštvom, saj bi tukaj od dolge vožnje trpela tudi zadnjica, utrujenost od vožnje bi bila neizmerno višja, kot bo zdaj.

Omenili ste delegiran žreb, mislite, da je dandanes še možno kaj takega? Poglejte, na sporedu ni bilo niti enega prenosa, žreba se ni dalo spremljati nikjer. Drugega spremljanja, kot pritiskanja F5 na njihovi uradni strani, ni bilo. Težko je reči, kako so prišli do teh parov, a možno je, da so malce priredili zadevo. A pustimo zdaj žreb, dobili smo Cuneo, to je v nadaljevanju sezone v ligi prvakov edina stvar, ki nas zanima.

Ena izmed možnosti, kako se uvrstiti na zaključni turnir, je bila tudi kandidatura za organizacijo F4. ACH Volley se za njo ni odločil, morda poznate razloge? Točnih razlogov ne poznam, a trenutno v Sloveniji res ni primeren čas za takšne prireditve. Ljudje so brez služb, kriza se čuti na vsakem koraku, zato se mi zdi kar prav, da se v ta projekt nismo spuščali. Morate vedeti, da sama organizacija stane 200.000 €, brez drugih stroškov, ki jih potrebuješ za uspešno izpeljavo tako vrhunskega turnirja. To je še kako drag ''hec''.

Če se spet vrnemo na Cuneo. Vsi vedo, da njihov dres nosijo Grbić, Ngapeth, Sokolov, kdo so poleg njih še tisti, na katere bo treba paziti? Pozabili ste omeniti še dva ključna Belgijca: Wouta Wijsmansa in italijanskega reprezentanta Luigija Mastrangela. Sploh prvi je tisti, okoli katerega se je začel graditi imperij Cuneo. On je bil tam prvi, preostali zvezdniki pa so Cuneo le še dvignili. Wijsmans je kot nekakšen princ te ekipe, ki ima prav poseben status.

Cuneo spada med najboljše ekipe v Evropi. A pravijo, da nihče ni popoln. Ali ta rek velja tudi za njih? Do zdaj ni bilo časa, da bi Cuneo bolj podrobno spremljali. Bolj smo se osredotočali na Macerato, ki je bila naš nasprotnik v rednem delu. Videomaterial smo sicer že zbrali, za podrobne analize pa bo še prišel čas. V načrtu imam, da si kakšno njihovo tekmo v pokalnem obdobju ogledam tudi v živo. Drugače pa je to res ekipa, o kateri lahko govorimo le v superlativih. V ekipi je morda trenutno najbolj vroč korektor na svetu Bolgar Tsvetan Sokolov, tukaj sta izjemna sprejemalca Wijsmans in Ngapeth, blokersko linijo tvorita Mastrangelo in odlični Slovak Kohut, razigrava pa jih Grbić. Na prvi pogled so popolna ekipa, a na njih se bomo dobro pripravili, poskušali najti način igre, ki jim ne ustreza, in dali vse od sebe. To je vse, kar lahko v tem trenutku povem.

Zagotovo slovenski ljubitelji odbojke najbolje poznajo slovitega srbskega organizatorja igre Nikolo Grbića. Je še vedno tisti pravi Grbić ali ga je mogoče zob časa že načel? Za njega velja, da je kot vino, bolj staro je, boljše je. Grbić nima težav s poškodbami in to je za takega odbojkarja najpomembnejše. Dokler bo zdrav, bodo njegove igre na najvišji možni ravni. Še vedno izredno dobro deluje na igrišču.

Zdaj je že jasno, da se v nadaljevanje sezone podajate brez vašega najboljšega sprejemalca Uroša Kovačevića. Mladi Srb odhaja v Italiji k Cuneu. Uroš je diamant, ki so si ga že pred začetkom želeli mnogi klubi. Očitno je prišla dobra ponudba, za obe strani, tako klub kot igralca, in do prodaje je prišlo. Tukaj nisem imel sam nobene besede, za prodajo igralcev sta odgovorna Rasto Oderlap in Aleš Jerala.

Se vam zdi mogoče to malce nepremišljena poteza vodstva? Morda to že dokazuje, da vodstvo pred nadaljevanjem lige prvakov že meče puško v koruzo? Nikakor ne, poglejte, kaj se dogaja v nogometnem klubu Maribor. V vsakem prestopnem roku prodajo dva, tri fante, razlog je verjetno, da klub tudi nekaj zasluži. Kaj je točen razlog tukaj, pa ne bi znal povedati, verjamem, da je bilo vse dvakrat premišljeno in da so se vodilni odločili prav.

Prestop se je zgodil v nepravem času, prestopov med sezono pri ACH Volleyju nismo vajeni. Če je kdaj primeren čas, je zdaj. Italijanska moštva se krepijo pred pokalom, veliko je poškodovanih igralcev, zato Italijani na vse pretege iščejo okrepitve. Dejstvo pa je, da je tukaj tveganje, če se bo igralec v tednu ali dveh res izkazal kot okrepitev. Kovačević je vrhunski igralec, za njega se ne bojim, da se ne bi znašel.

Se bodo zdaj apetiti v Evropi zmanjšali? Tudi če bi imeli Uroša, bi bilo proti Cuneu zelo težko. Apetiti so pa na takih tekmah vedno enaki. Poskušali bomo presenetiti, dati od sebe več kot sto odstotkov, ne bomo se predajali vnaprej.

Če se malce odmakneva od lige prvakov, pred vrati je slovenski pokal, kjer boste napadali prvo lovoriko v tej sezoni. Drugega nam ne preostane. V Mozirju bomo napadali prvo lovoriko, še prej pa nas čaka še nekaj pomembnih tekem v ligi MEVZA. V pokalu se ne bomo smeli igrati, saj bi se nam lahko vsako podcenjevanje hitro maščevalo.

ACH Volleyju se forma iz meseca v mesec dviguje. Do kje se lahko še dvigne, bo kmalu dosežen maksimum ali so tukaj še rezerve? Našo formo bomo zdaj namerno začeli zbijati, saj več kot mesec dni ali mesec in pol ne moreš držati ekipe v dobri formi. Če se igraš s tem, pride do tako strmega padca, da se ne moreš več pobrati. Načrtovano bomo formo zbili, tako s počitkom kot s povečanjem treninga v fitnesu. Še vedno pa bomo poskusili ohraniti dovolj svežine za pokal, nato pa napeli vse moči za tekmi s Cuneom, končnico v ligi MEVZA in državno prvenstvo.

Slovenska članska moška reprezentanca je trenutno brez selektorja. Bi bili sami pripravljeni sprejeti mesto selektorja, če vam ga OZS ponudi? Moram reči, da o tem sploh nisem razmišljal, trenutno sem z glavo samo pri ACH Volleyju. Nobenega konkretnega pogovora z zvezo še nisem imel, tako da težko rečem. Dejstvo je, da bo ACH imel veliko reprezentantov, ki bodo odsotni zaradi reprezentančnih akcij, tako da je težko reči, kako pa kaj. To bi bilo pozitivno, da bi jih imel na očeh tudi, ko se konča klubska sezona. Najprej moram dobiti kakšno ponudbo, nato se bom odločil. Prioriteta je vsekakor ACH, je pa želja vsakega trenerja, da kdaj vodi tudi reprezentanco svoje domovine.

Torej če pride ponudba, bi postali selektor? Srce pravi da, glava trenutno še ne ve. Včasih ni dobro, da poslušamo samo srce. Bomo videli.

Dvojna funkcija - biti trener v klubu in selektor obenem. Po svetu je veliko takih primerov, zelo malo pa je takih, ki uspešno vodijo tako eno kot drugo. Kaj vi menite o tem? To je veliko odvisno od urnika. Če si selektor najboljših reprezentanc, ki igrajo svetovne pokale tudi med klubsko sezono, je to težko. V tej situaciji se je znašel Igor Kolaković, ki je moral sredi sezone za 14 dni zapustiti ACH. Osebno se zato nikoli ne bi odločil, saj je to zelo naporno in skoraj neizvedljivo, da bi oboje uspešno vodil. Če so reprezentančne akcije zunaj klubskega urnika, je to drugače.