Sara Isakovič: Plavanje je v Avstraliji kot nogomet v Braziliji

V prihodnje jo ob podobnem delu čaka še veliko uspehov, po končanem svetovnem prvenstvu pa se je Sara, ki ima brata dvojčka Gala, začela znova posvečati šoli ali bolje rečeno mednarodni maturi. Osemnajstletna Blejka je s sedmim mestom na svetovnem prvenstvu v plavanju in vodnih športih dosegla najboljšo slovensko uvrstitev in tako v "malo" Slovenijo prinesla novo odlično uvrstitev. V intervjuju nam je zaupala, kakšne težave so jo pestile pred in med prvenstvom v Avstraliji, kaj bo počela v obdobju pred olimpijskimi igrami, kako ji uspe usklajevati naporen urnik in še marsikaj …

Kakšni so občutki po končanem svetovnem prvenstvu, na katerem ste osvojili sedmo mesto, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev? Čudoviti. Uvrstitev med osmerico najboljših na svetu je zame izreden uspeh, še posebej zaradi tega, ker sem se v novi disciplini takoj prebila med svetovno elito. Vesela sem, da se mi je sezona tako sanjsko iztekla, saj je bila najbolj naporna doslej. Prvič, težki šolski program, ki zahteva veliko seminarskih in esejskih nalog, brez katerih ne morem opraviti mature, redno obiskovaje šole, ter težave na treningih, ki so se vlekle od oktobra naprej. Zdravstvene težave so pokazale, da je vzrok astma, za katero sem izvedela šele tik pred odhodom na priprave v Južnoafriško republiko. S pomočjo zdravil pa sem nato le lahko premagovala vse napore na treningih.

Kljub vsem težavam, pa ni bila daleč niti medalja. Po polovici ste bili na tretjem mestu nato pa vam je zmanjkalo moči. Trener je rekel, da bi bilo bolje, če plavali na državni rekord, a tudi takrat ne bi osvojili medalje … Poskusila sem plavati čim hitreje in se približati medalji. Če bi taktično bolje odplavala, verjamem, da bi bil rezultat lahko bil še boljši od državnega rekorda, ki sem ga postavila v predtekmovanju. Zakaj mi je zmanjkalo moči, pa nikoli ne bom vedela. Morda je za to kriva tudi viroza, ki se me je lotila dan pred nastopom, a sem s pomočjo infuzije le odplavala to disciplino in se uvrstila v veliki finale. Zaradi podobnega razloga pa sta morala dva plavalca celo odpovedati nastopa v najmočnejši disciplini. To sta Brendan Hansen na 200 m prsno ter najboljša evropska plavalka na 400 m mešano Filippi Alessia.

Omenili ste zdravstvene težave pred tekmo. Kaj se je dogajalo? Naslednji dan po polfinalnem nastopu na 100 m delfin mi je bilo zelo slabo, počutje je bilo obupno in zaradi bruhanja nisem mogla opraviti niti treninga. Reprezentančni zdravnik se je odločil, da mi da infuzijo za čimprejšnje okrevanje.

Ste pričakovali, da boste tako zelo napredovali v delfinovem slogu, ki ste se ga resneje "lotili" šele v tej sezoni? Se boste v prihodnje še bolj posvetili tej disciplini ali bo v vaših mislih še naprej prosta disciplina, s katero ste na minulem svetovnem prvenstvu končali na petem mestu kot prva Slovenka v finalu? Rezultati na treningih so pokazali, da lahko v delfinovem slogu pričakujem zelo dobre rezultate, zato se mu bom nedvomno posvečala še intenzivneje. A se obenem "kravlovi" tehniki ne mislim odpovedati, saj bi se svojim rezultatom še vedno prebila v finale.

Kdaj ste sploh spoznali, da vam ta disciplina, ki slovi kot najbolj zahtevna, ugaja? Na tekmi v Luksemburgu me je trener, bolj za trening, prijavil na 200 delfin. Nikoli prej si nisem upala plavati te discipline, čeprav sem na pol krajši razdalji že imela državni rekord. Zgodilo se je, da sem takrat izboljšala državni rekord za dve sekundi in postavila zelo dober čas, kar mi je dalo novega zaleta.

V kateri disciplini si želite najbolj napredovati oziroma kje vidite najboljšo možnost za dober rezultat? V vseh disciplinah, v katerih nastopam. Na koncu pa si bom izbrala tiso, s katero bom lahko najbolj uspešna.

Kakšno je bilo vzdušje v Avstraliji? Je bilo zares čutiti, da je to bilo najuspešnejše svetovno prvenstvo doslej? Že prej sem vedela, da bo vzdušje enkratno, saj je plavanje v Avstraliji kot nogomet v Braziliji. Mesto je bilo okrašeno z emblemi svetovnega prvenstva, ljudje so bili prijazni in še posebej navdušeni, ko so izvedeli, da nastopaš na svetovnem prvenstvu. Pred bazenom in tudi v centru mesta so bile prireditve, ki so zabavale obiskovalce, tako da ni bilo ne nam ne gledalcem nikoli dolgčas.

Čemu pripisujete največje zasluge, da ste pri 18. letih ena najboljših športnic v domovini? Pozitivnemu odnosu do plavanja. Brez tega bi težko prenesla vse napore.

Se lahko v Sloveniji kljub dobrim rezultatom živi od plavanja? Nikakor. Zato je na prvem mestu šola in dobre ocene ter v prihodnosti uspešno zaključena fakulteta. Zato sem toliko bolj vesela, ker sem na svetovnem prvenstvu vzpostavila kontakt s trenerko univerze Berkeley, kjer si želim nadaljevati šolanje. Marketinško pa plavanje ni tako zanimiv šport, zato se z njim ukvarjajo le največji entuziasti, ki vedo, da s tem športom ne bodo obogateli. Povsem drugače pa je to v Ameriki in Avstraliji.

Uspešni ste tudi v šoli. Kako uskladite vse obveznosti? Z discipliniranostjo, odpovedovanjem in seveda pridnostjo mi je to doslej uspevalo. Mislim, da sem kar edina vrhunska športnica brez statusa športnika, ki redno hodi v šolo in ima urnik razporejen prek celega dneva. Tako, na primer, treniram šest ur na dan, temu pa je treba dodati še dve uri vožnje itd. Zato sem lahko hvaležna staršem, ki mi veliko pomagajo in stojijo ob strani. Na roko mi gredo tudi profesorji, ki mi večkrat razložijo zamujeno snov pri pouku, saj sem vsako leto zaradi priprav in tekmovanj velikokrat odsotna. Večini je program mednarodne šole in diplome IB popolnoma neznan in niti slučajno si ne morejo predstavljati, kako zahteven je in koliko obveznosti nalaga učencem.

Kako pa boste uskladili šolo in treninge v predolimpijskem obdobju? Moja želja je, da bi se do olimpiade posvečala zgolj plavanju in bi tako bila nekoliko manj obremenjena, kot sem bila v zadnjem času. Zato bom po končani maturi ostala v Sloveniji, po igrah v Pekingu pa si, kot sem že omenila, želim nadaljevati študij v ZDA. Upam, da bo ta odločitev pravilna in bom lahko izpolnila svoje športne cilje.

Kaj si obetate od olimpijskih iger v Pekingu? Trenirala in garala bom za rezultat, ki bi me popeljal v finale.

Kako daleč segajo vaši športni cilji? Vsak vrhunski športnik sanja svoje sanje … Osvojiti medaljo na velikem tekmovanju. Tudi moje želje so te tihe sanje. Trenutno je prvotni cilj, da stalno izboljšujem osebne rezultate in s tem tudi državne rekorde, kar pomeni napredek v moji karieri.

Kaj počnete v prostem času? Težko vam odgovorim na to vprašanje, ker prostega časa praktično nimam. Če pa se najde kakšna prosta ura v nedeljo, jo izkoristim za počitek. Vrhunski šport zahteva ogromno odpovedovanja, vendar, če imaš cilje, to ni težko. Živim za trenutke, ko sem na tekmovanjih s svojimi prijatelji in sotekmovalci, s katerimi se zelo rada družim in na zaključnih banketih zelo rada poveselim.

Kako bi ocenili slovensko plavanje? Vsi, ki smo odplavali državne rekorde, smo dokazali, da je trdo delalo prineslo sadove. Z dobrimi rezultati smo upravičili zaupanje. Ostale analize drugih plavalcev pa morajo narediti njihovi trenerji in vodstvo, saj le dobra analiza pomaga, da se iz napak kaj naučiš.

Največja zvezda je bil Michael Phelps. Mislite, da ga lahko v naslednjih letih sploh kdo premaga? Težko, a vedno se najde kak mlad plavalec, ki bi bil lahko konkurenčen tudi Phelpsu. Je pa res, da za njim stoji tako močan "team" različnih strokovnjakov, ki redno ugotavljajo in analizirajo, kje ima še kakšne rezerve in to se je pokazalo tudi zdaj, v Avstraliji.

Kdo je vaš vzornik ali vzornica? Včasih sem imela svoje vzornike, zdaj pa z njimi kar tekmujem, tako da jih gledam bolj kot konkurenco (smeh, op. p.).