Robert Koren: na silvestrovo sem opolnoči že spal

Medtem ko je večina navadnih smrtnikov v teh dneh utrujenih zaradi veselega decembra in prazničnih dni, je za 33-letnikom napor povsem drugačne narave. Decembra je v dresu Hull Cityja odigral kar sedem tekem in bil aktiven tudi na prvi dan novega leta. Z njim smo se pogovarjali, medtem ko se je v Hull vračal iz 200 kilometrov oddaljenega Liverpoola, kjer je s soigralci izgubil z 0:2. Že danes ga čaka nov izziv. Gostovanje pri Middlesbroughu v pokalu FA. Pogovarjali smo se tudi o sijajni zmagi nad Fulhamom s 6:0 v zadnji tekmi lani, v kateri je prispeval dva gola, nadaljnjih načrtih, nekaj besed pa namenili reprezentanci. Odkar se je samovoljno odločil, da ne bo več igral za izbrano vrsto, je minilo že nekaj let. Z leti vse bolj padajo maske in odgovori na vprašanja, kdo je takrat imel kakšno vlogo, a nekdanji kapetan reprezentance ne želi preveč pogrevati stvari iz preteklosti. Je eden izmed tistih, ki raje kot z besedami govori z dejanji. Še vedno ne manjka takšnih, ki ga zaničujejo, a zdi se, da jih je vse manj. Profesionalizma in uspehov, ki jih je do zdaj dosegal, pa mu tako ali tako ne more nihče očitati.

V Angliji ste že vrsto let, na takšen ritem ste verjetno že navajeni, a vseeno. Je še vedno nenavadno, da v dneh, ko vsi praznujejo, igrate v tako strnjenem ritmu? V Angliji je to tradicija, ki traja že vrsto let, ni videti, da bo v bližnji prihodnosti kaj drugače. Ko pride december, je najtežje. Smo profesionalci in moramo misliti le na tekmo in na to, kako se bomo čim bolje pripravili na naslednjo. Živeti je treba povsem profesionalno in se osredotočati zgolj na svoje delo. Treningi niso naporni, saj niti ne morejo biti. Tekme se vrstijo druga za drugo. In to ravno takrat, ko smo že tako ali tako utrujeni, ko se sezona preveša v drugo polovico in je za nami že ogromno tekem. Kljub vsemu izgovorov ni. Vsak pri sebi najbolje ve, kaj mora narediti, da bo izpolnil naloge, in dela tisto, kar misli, da je najbolje zanj.

Pa na silvestrovo sploh dočakate polnoč? Kako je bilo denimo v torek, dan pred tekmo z Liverpoolom na prvi dan novega leta? Povsem enako, kot je vsakič, ko igramo v gosteh. Prišli smo v hotel, se nastanili po sobah, imeli skupno večerjo in potem odšli počivat. Pri meni je vsako leto enako. Za novo leto sem v sobi in počivam. Ko ura odbije polnoč in zunaj norijo, sam že spim. Nobenega slavja, nobenega druženja. Smo profesionalci, ki se pripravljajo na tekmo. Ne moremo si privoščiti, da bi bilo drugače. Sam tako delam že vrsto let in sem se na tak ritem že navadil. Ko bo čas za to, bomo vse skupaj že nadoknadili. Brez skrbi. Tudi zdaj, ko bom prišel domov, ne bo nobenega slavja. Z družino si bomo zaželeli predvsem zdravja, ki je najbolj in pravzaprav edino pomembno, to pa je tudi to. Nazdravljanje bo moralo počakati. Zdaj ni časa za kaj takega. Že čez nekaj dni nas čaka nova tekma.

Tudi soigralci ravnajo podobno? To me ne zanima. Vsak ve, kaj potrebuje, da se dobro pripravi na tekmo. Če komu ustreza, da si privošči kakšno pijačo, ni težav. Pomembno je, da je pripravljen na tekmo. Dokler je tako, ni nobenih očitkov.

Z letom, ki je za vami, ste zadovoljni? Seveda sem. Letos je bilo res vse tako, kot bi si lahko le želel. Najprej smo odlično igrali v prvi ligi in napredovali v premier ligo. Potem smo dokazali, da smo zasluženo tam, kjer smo. Uspela nam je velika stvar. Za konec smo v zadnji tekmi leta premagali Fulham s 6:0, kar je najvišja prvenstvena zmaga v zgodovini kluba. Lepšega konca leta si ne bi mogli želeti.

Seveda, tudi zato, ker ste pri zmagi blesteli tudi vi. Dvakrat ste zatresli mrežo Londončanov. Zelo sem ponosen, da sem zadel, a to niti ni pomembno. Sam vedno govorim – in to niso le besede – da bom v ospredje vedno postavljal ekipo. Ni pomembno, kdo zabija gole in kdo podaja, pomembno je le, da ekipa zmaguje. Če zadenem gol, je to zgolj pika na i. Vsi, ki me poznajo, vedo, da je res tako.

Ste s tem, kako igrate v tej sezoni, zadovoljni? Če potegnem črto, moram biti. Začel sem dobro, potem sem se poškodoval po štirih tekmah. Po taki poškodbi se ni lahko vrniti, a sem delal trdo, kot delam vseskozi. Ko sem se vrnil, me je čakalo veliko dela, saj je konkurenca v ekipi izjemna, a sem si vseeno izbojeval mesto v enajsterici. Nisem igral vedno, saj ima trener vedno različne taktične zamisli, na nekaterih tekmah sem imel takšne, na drugih drugačne vloge, a jaz delam svoj posel in poslušam trenerja. S tem, kje in koliko bom igral, se ne obremenjujem. Poskušam uživati v igranju v najmočnejši ligi na svetu, to pa je tudi vse.

Trener vam v tej sezoni namenja različne vloge. Enkrat ste na sredini igrišča, drugič desno, tretjič skorajda v konici napada. Se je težko prilagajati? Skozi vsa ta leta sem igral skorajda povsod v zvezni vrsti. V vsaki ekipi sem imel drugačno vlogo. V zadnjem času igram vse bolj v konici napada oziroma takoj za napadalcem. Kot sem že rekel, sem profesionalec in poskušam po najboljših močeh pomagati ekipi, a če bi se odločil sam, bi najraje igral v osrčju zvezne vrste. Toda to je zgolj moje mišljenje. Na koncu je trener šef in določi, kje bom igral. V njegovo delo se ne vtikam in se nikoli ne bom.

S Steveom Bruceom dobro sodelujete? Z vsemi trenerji sem dobro sodeloval, tako je tudi z zdajšnjim. Najin odnos je na visoki ravni, takšen, kot je odnos z vsemi drugimi trenerji v klubu, soigralci in tudi navijači. Vsi me spoštujejo in cenijo to, da na vsaki tekmi od sebe dam največ, kar lahko. To spoštovanje, ki ga uživam, mi pomeni veliko. Nikoli nisem bil egoist, nikoli nisem razmišljal zgolj o sebi, vedno sem v ospredje postavljal ekipo. Ljudje to vidijo, cenijo.

Koliko dela vas pri Hull Cityju še čaka, da si zagotovite obstanek v premier ligi? Trenutno ste v odličnem položaju. Zasedate visoko deseto mesto. Res je, da je pogled na lestvico prijeten, zato smo lahko zadovoljni, a sam imam izkušnje iz premier lige in dobro vem, da se vse lahko zelo hitro spremeni. Šele na polovici smo. Vseskozi moramo imeti pravo miselnost. Gledati moramo le na naslednjo tekmo in iti korak za korakom. Drug drugega moramo motivirati, da v vsakem trenutku dajemo največ. Samo tako lahko dosežemo začrtano in obstanemo, kar je tudi naš cilj. Verjamem, da nam bo še naprej šlo po načrtih in ne bomo padli v krizo, kar se lahko hitro zgodi. Še posebej klubu, kot je Hull, ki spada med najmanjše v ligi. Dobro vemo, kaj nas čaka in kaj vse še moramo narediti, da nam bo uspelo. Vzdušje, ki vlada v klubu in okoli njega, je bilo že tako odlično, zdaj je še boljše. Z uspehi raste tudi podpora navijačev, v očeh katerih smo junaki. Trenutno skorajda ne bi moglo biti bolje. Tudi podpora, ki jo čutimo, nam daje moč. Priložnosti, ki jo imamo, preprosto ne smemo zapraviti.

Koliko je zdajšnja sezona primerljiva s sezono 2008/09, ko ste premier ligo izkusili v dresu West Bromwich Albiona? Vsaka zgodba je drugačna in vsaka je nekaj posebnega. Ti dve bi težko primerjal med seboj. Res je, da sem si takrat nabral veliko izkušenj, zato zdaj dobro vem, da smo opravili šele polovico dela, a vseeno je zdajšnja zgodba drugačna. Pri WBA smo igrali povsem drugače, kot igramo zdaj, ko je v ospredju predvsem rezultat. Ne ukvarjamo se s tem, da bi razvijali igro, ki bi bila lepa za oči, ampak mislimo predvsem na rezultat. Zato je marsikaj drugače, kot je bilo takrat. Seveda pa verjamem, da se bo zgodba razpletla drugače in bomo obstali med elito, drugače kot takrat, ko smo s soigralci izpadli.

Igrali ste že proti Chelseaju, Arsenalu, Manchestru Cityju, Manchestru Unitedu, Liverpoolu … Proti kom je bilo najtežje? Hull je majhen klub, zato je za nas težka prav vsaka tekma. Jasno je, da je proti vsem velikanom, ki ste jih našteli, zelo težko igrati, a zame je bilo najtežje, ko smo gostovali pri Southamptonu. Tam smo izgubili z 1:4 in bili povsem nemočni. Nasprotnik nam ni dopustil, da bi pokazali vsaj kanček tistega, kar znamo. Ta poraz je bil najbolj boleč. Verjetno tudi zato, ker nismo igrali proti nasprotniku, ki spada v najožji krog favoritov za končni naslov.

Pa posamezniki, odličnih v premier ligi ne manjka, proti komu je bilo najtežje? Spet podobno. Vse velike ekipe imajo odlične posameznike, ki izstopajo v kakovosti. Vsi tisti, ki so zvezdniki, so to z razlogom in so vrhunski nogometaši. Sam najbolj spoštujem Franka Lamparda iz Chelseaja in Stevena Gerrarda iz Liverpoola, ki kljub letom igrata na res visoki ravni. Ko si z njima na igrišču, hitro opaziš razliko in ugotoviš, za kako dobra nogometaša gre. Čeprav nista več mlada, že vrsto let igrata na isti, vrhunski ravni. Od teh, ki v javnosti niso tako zelo izpostavljeni, pa bi prav gotovo omenil Adama Lallana iz Southamptona. Odličen vezist, ki me je zelo presenetil. Zdaj je prejel tudi reprezentančni vpoklic, ki si ga je povsem zaslužil.

Luis Suarez, ki podira rekorde kot za stavo in je zadel tudi proti Hullu, vas ni navdušil? Seveda me je. Kot sem rekel, vse največje ekipe v Angliji imajo posameznike, ki so res vrhunski. On prav gotovo spada mednje. Tudi danes je zadel. Je nogometaš, ki ima ogromno željo po zadetkih, za nameček pa je zelo kakovosten. Težko ga je ustaviti. To je njegova sezona. Verjamem, da bo v drugem delu še močnejši.

Igranje v premier ligi prinaša tudi privilegij igranja na velikih in kultnih štadionih. Na katerem vam je bilo najlepše? Prav gotovo je številka ena Anfield, na katerem smo igrali tokrat. Vzdušje na tem štadionu je res enkratno. Drugačno kot je na preostalih tekmah. Če pa bi moral izbrati, kateri štadion je najlepši, pa je to objekt Arsenala, štadion Emirates, ki je res moderen. Velik in nekaj posebnega. Lepo je biti del te zgodbe. Lepo je biti nogometaš in gostovati v tako velikih in kultnih nogometnih objektih.

Pogodba s Hull Cityjem vas veže zgolj še do konca te sezone. Že potekajo pogovori o podaljšanju? Ne še, bomo videli, kako se bodo stvari razvijale. Marsikaj bo odvisno od tega, kako se bo razpletla sezona. Ob koncu se bomo usedli za mizo in videli, kaj in kako. Za zdaj imam pogodbo do konca sezone, nikamor se mi ne mudi. Osredotočen sem na svoje delo in na to, da klubu pomagam izpolniti cilj. Razmišljam iz tedna v teden, kaj bo čez nekaj mesecev, me trenutno ne zanima. Ponosen sem na to, da sem del premier lige, da me ljudje cenijo, in uživam.

Januarski prestopni rok se je že začel, kot igralec z iztekajočo pogodbo ste zanimiv morebitnim snubcem. Se ponudbe že pojavljajo? Se lahko zgodi, da zapustite Anglijo? Ne vem, o tem ne razmišljam. Sem v pravih nogometnih letih in sem dobro pripravljen. Verjamem, da sem še nekaj časa sposoben igrati na najvišji ravni. Sodelujem z agencijo, ki skrbi za te stvari, in ji zaupam. Sam opravljam svoje delo, oni pa svoje. Oni se spoznajo na svoj posel, jaz na svojega. Za zdaj smo uspešni. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.

Se lahko zgodi, da se že poleti vrnete v Slovenijo? V nogometu nikoli ne veš, kaj te čaka in kaj ti bo prinesla prihodnost. Sem dobro pripravljen in lahko igram v premier ligi. O Sloveniji za zdaj še ne razmišljam. Kaj bo prinesla prihodnost, bomo videli.

Bi bil klic Zlatka Zahovića iz Maribora dovolj velik izziv? Stikov z Mariborom ni bilo in niti ni potrebno, da bi bili. Rekel sem že, da se počutim dovolj sposobnega, da igram na najvišji ravni. Dokler bo tako, bom pri tem vztrajal. Sicer pa sem zelo vesel, da gre Mariboru zelo dobro. Da je prišel na res visoko raven. Da je znan po svetu in navdušuje. Veliko uspehov mu želim tudi v prihodnosti.

Od slovenskega nogometa ste se poslovili pred slabima dvema letoma in pol, ko ste samovoljno prekinili reprezentančno pot. Kako zdaj gledate na to zgodbo? Tisti, ki smo bili vpleteni v to, kar se je dogajalo, dobro vemo, kakšna je resnica. Sam sem vselej stremel k poštenemu in pravilnemu odnosu. Nobenih težav nimam s tem, da vsakomur pogledam v oči in mu povem, kar mu gre. Nisem pa prepričan, da za nekatere druge velja enako. Sam vem, da sem bil pošten do zadnjega trenutka, kar je zame najbolj pomembno. Za Slovenijo sem vselej dajal vse od sebe. Bili so vzponi in padci, a marsičesa, kar sem poslušal na svoj račun, si nisem zaslužil. Kritike, ki so letele na moje igre, me sploh ne bolijo. Sam najbolje vem, kdaj sem igral slabo. Bolj bolijo vse neresnice, ki sem jih na svoj račun poslušal zaradi dogajanja ob igrišču. Nekatere stvari so v javnosti predstavili povsem drugače, kot so se zgodile v resnici. Toda tako pač je. Vsak ima pravico do svojega mišljenja. Znano je, da smo Slovenci zavisten narod in ne privoščimo uspeha drug drugemu. Na koncu pa vsi vemo, kdaj je Slovenija dosegala največje uspehe. Takrat, ko je vsak opravljal svojo nalogo in delal za ekipo. Le tako nam je uspevalo.

So nam dogodki, ki so se zgodili v Južnoafriški republiki, vzeli vsaj eno veliko tekmovanje, če ne celo dveh? Ne vem, o tem je zdaj težko govoriti. Dejstvo je, da so bili takrat v zgodbi ljudje, za katere je bilo pomembno vse kaj drugega kot uspeh ekipe. Niso se trudili, da bi vsi šli v isto smer. Voz so začeli vleči v drugo smer. Zadev niso reševali tako, kot bi jih bilo treba reševati.

So te ljudje še v reprezentanci? Ne bi govoril poimensko. To je zgodba, ki je končana. Zdaj moramo gledati le na prihodnost in na to, kar čaka vsakega izmed nas. Seveda pa Sloveniji želim veliko uspehov. Če je uspešna reprezentanca, je to velik plus za ves slovenski nogomet.

Reprezentančna zgodba se je v zadnjem času, s prihodom Srečka Katanca, zasukala v boljšo, veliko bolj pozitivno smer. Kako gledate na zadnje rezultate, ki jih je dosegala? V veliki meri tudi po zaslugi Milivoja Novakovića, s katerim sta se skupaj poslovila, a je on slovo pozneje preklical. Zelo sem vesel, da so se stvari popravile in gredo spet v pravo smer. Upam in verjamem, da bodo ti igralci še naprej vztrajali skupaj in kmalu dosegli velik rezultat. Zelo sem vesel, da je Novaković vsem, ki so dvomili o njem, dokazal, za kako dobrega nogometaša gre. Vesel, a niti najmanj presenečen. Vsi, ki smo v nogometu in se spoznamo nanj, namreč vemo, da o tem ni bilo niti najmanjšega dvoma. Seveda so se v medijih takrat pojavljale takšne in drugačne zgodbe iz takšnih in drugačnih razlogov. Zdaj je vsem zaprl usta in verjamem, da bo podobno tudi v prihodnosti. Z njim in preostalimi lahko Slovenija naredi še marsikaj. Kakorkoli že, slovenski reprezentanci, Mariboru in vsem slovenskim klubom želim vse najboljše.

V delo enega izmed njih ste vpeti tudi sami. Ni skrivnost, da Dravogradu, pri katerem ste začeli nogometno pot, pomagate, kolikor se le da. Kako poteka sodelovanje z nekoč pomembnim igralcem v slovenskem klubskem nogometu, ki je zdaj v četrti ligi? Zelo sem ponosen, da sem bil član Dravograda. To je klub, ki mi je dal veliko. Že takrat sem se močno trudil, da sem klubu pomagal do čim višje ravni. Pozneje so se stvari razvile, kot so se. Trenutno stanje v Dravogradu ni takšno, kot bi si vsi želeli, da bi bilo. Težava je predvsem denar. V Sloveniji je težko delovati, v regiji, kot je Koroška, še toliko težje. Seveda bi si vsi želeli, da bi bilo drugače, a trenutno pač ne gre. V preteklosti sem bil zelo vključen v razvoj nogometa v Dravogradu, a se zadeve niso razpletle tako, kot sem si želel. Tudi finančno sem večkrat pomagal, kolikor se je le dalo, zdaj je naše sodelovanje nekoliko manj intenzivno. Imel sem velike načrte, ki pa se niso izšli, zato sem se v zadnjem času umaknil. Sem pa še vedno prisoten in bom tudi v prihodnosti pomagal, kolikor bom lahko. Ne bom se razdajal na vse strani za nekaj, pri čemer bi morala sodelovati večja skupina ljudi, če bi želeli vse skupaj spraviti na višjo raven. Tega trenutno ni na vidiku, zato sem se umaknil.