Petek, 21. 11. 2014, 11.42
2 leti, 4 mesece
Nemogoče je mogoče: kako je zmajar pristal na jadralnem letalu (video)
Podvig se je zgodil v okviru še enega ekstremnega projekta, ki jih izvaja Red Bull, za mesto neverjetnega podviga pa so izbrali naravne lepote Bovca.
"Ideja se mi je porodila, ko sem videl, da so jadralni zmaji tehnološko tako zelo napredovali, da dosegajo velike hitrosti, hkrati pa omogočajo tudi zelo natančno letenje. Ob tem sem opazoval še jadralno letalo tipa Blanik, ki je nekaj posebnega zaradi svoje sposobnosti, da leti dovolj počasi, da ga s hitrim zmajem dohajaš. Začel sem vrtati dalje in iskati natančnejše podatke. Vse skupaj je delovalo izvedljivo in naslednji korak je bilo iskanje pilota, ki bi bil pripravljen poskusiti. Našel sem Nejca, Pipistrelovega testnega pilota, s katerim sva prijatelja že vrsto let. Skupaj sva idejo izdelala do potankosti," je povedal protagonist akcije Matjaž Klemenčič, jadralni zmajar s 15-letno zračno kilometrino.
S pilotom Nejcem Faganeljem sta se podviga lotila visoko nad Sočo in ga v treh dneh tudi uspešno izpeljala. Vedela sta, da bo ena od tehnično zahtevnejših stvari popolna usklajenost hitrosti letenja, saj jadralnih naprav, še posebej zmajev, za razliko od motornih ne moreš preprosto pospeševati in upočasnjevati, nista pa vedela, kaj se bo dogajalo, ko se bosta v zraku približala. To je ostala neznanka do prvega poskusa.
"Letalna naprava, ki se premika skozi zrak, premika tudi zrak. Prvi let je bil tako čisti trening in tipanje, kaj se bo zgodilo, ko prideva povsem blizu en drugemu. Pri tretjem poletu nama je prvič uspelo priti dovolj skupaj, da sem se ga bežno dotaknil. S tem sva razrešila tudi neznanko in ugotovila, da me letalo, ko poskušam z nogami priti blizu krila, potiska proč od sebe, saj zrak potuje po krilu navzven," je dogajanje v zraku strnil Klemenčič.
Morda se sliši preprosto, a takšni poskusi zahtevajo popoln nadzor nad letalom in zmajem, so zapisali pri Red Bullu. Pilot v letalu mora natančno predvideti, kaj se bo zgodilo z letalom, ko na krilo sede teža pilota zmaja, in preprečiti, da bi zavil proti zmaju. Na drugi strani je tudi za Matjaža največjo nevarnost predstavljala možnost, da izgubi nadzor in zavije proti letalu ter trči v njegov rep.
Let nad neposeljenim delom Soške doline
"V primeru težav bi bilo logično, da se jadralno letalo hitro spusti in meni s tem sprosti prostor, a v praksi to ni tako preprosto. Jadralno letalo ne potone takoj in celo, pač pa najprej dvigne rep, kar je lahko izjemno nevarno. Bila je vsaj ena situacija, ko sem jaz nad krilom za trenutek izgubil nadzor, zmaja pa je nagnilo proti Nejcu. On je dobro odreagiral in se odmaknil, jaz pa sem se dobesedno odrinil od krila. Zadevo sva rešila, a bilo je na meji," je še povedal jadralni junak.
Skozi naslednje poskuse se je izboljševala komunikacija med pilotoma, ki sta tako vedno bolje vedela, kaj storiti v določenem trenutku, s tem pa sta se približala tudi uspehu. Matjaž je ugotovil, na kakšnem položaju pred krilom jadralnega letala mora biti, ko bo za trenutek zavrl in se s tem spustil natančno na krilo, Nejc pa je spoznal občutek teže na krilu in znal letalo obdržati v liniji tudi ob dotiku.
Še enkrat se tega ne bi lotila
"Ves čas sva letela nad neposeljenim delom Soške doline in dovolj visoko, da bi imela čas reševati zadeve ob kakšnih resnih težavah. Ko nama je uspelo, je bil občutek enkraten, mislim pa tudi, da sva to stvar izpeljala prva na svetu. Ne vem sicer, če je kdo sploh že poskušal," je sklenil zgodbo Matjaž, ki je poudaril tudi, da je v projektu užival, a da se oba z Nejcem strinjata, da se ga ponovno ne bi lotila.