SiolNET. Sportal Sportal +
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Luka Žvižej: Ni razloga, da hodimo sklonjenih glav

2

termometer

Na pravkar končanem evropskem prvenstvu je Slovenija pristala na 11. mestu. O (ne)zadovoljstvu ter obetih za prihodnost smo se pogovarjali z rokometnim reprezentantom Luko Žvižejem.

Levo krilo slovenske reprezentance je izmed vseh 16 igralcev največ časa preživel na igrišču Eura 2010. Bil je najuspešnejši slovenski strelec (41 golov) z visoko strelsko realizacijo 64 odstotkov. Kljub dvema odigranima tekmama manj kot polfinalisti je bil drugi strelec tekmovanja, za Jicho in pred Karabatićem. Dobro se je odrezal tudi v obrambi, žal pa se prvenstvo rezultatsko ni izteklo po željah. Za objokovanje ni časa, 29-letni Celjan pravi, da se je treba čim prej usmeriti v prihodnost. Prvenstvo je končano. Novi evropski prvaki so Francozi, Slovenija je pristala na 11. mestu. Kako ste kot član slovenske reprezentance videli igre vas in soigralcev? Na prvenstvu smo pokazali dobre in slabe strani. Dobra je bila vrnitev v igro na tekmi proti Švedski, dobrih je bilo tudi 50 minut obračuna z Nemci in proti Poljakom ter prvi polčas proti Francozom. Kar je bilo slabo, je bila tekma s Češko, kjer se je pripetil razpad sistema v igri. Nikakor se nismo znašli, to je bila naša najslabša predstava na prvenstvu. Če smo se iz tega kaj naučili, je vsekakor pozitivno.

Vas preveva razočaranje? Zame prvenstvo ni razočaranje, ne glede na to, da rezultat ni takšen, kot smo si ga želeli. Vedeti je treba, da smo bili s strani rokometne in laične javnosti postavljeni kot 'outsiderji' in da so nas že videli pakirati kovčke po prvem delu. Uspelo pa nam je, kar smo si zastavili. Logično je, da so se apetiti ob tem dvignili. Enostavno pa nismo speljali vsega po načrtih, zaradi česar se nismo prebili v boj za najvišja mesta.

Rezultat morda res ni vrhunski, a dokaj enakovreden boj s polfinalisti – Poljsko, Francijo – pa Švedi, ki so prav tako veljali za favorite, pove marsikaj … Res je, ni bilo tako, kot je videti na prvi pogled po rezultatu. S takšnimi ekipami, kot smo igrali tukaj, ni velikokrat možnost igrati. Zatorej je bila za nas igralce dobra šola za naprej, ko bomo želeli narediti še kaj več. Nimamo nobenega razloga, da bi hodili po svetu sklonjenih glav.

Dober obet? Vsekakor. Naredili smo korak naprej, a smo še daleč od tega, kar bi si želeli. Ni nobenega strahu. Pravkar končano evropsko prvenstvo je dobra podlaga, na kateri moramo naprej delati, zato da bodo naslednje kvalifikacije in prvenstvo še bolj uspešne.

Kaj je bilo na letošnjem evropskem prvenstvu v reprezentanci drugače kot denimo leto poprej? V preteklosti je bilo tako, da nas je ena tekma popolnoma 'povozila', potem pa smo šli iz problema v problem. V Avstriji pa smo se po prvi tekmi s Švedsko dvignili in bili na pragu senzacije. Tudi po porazu s Čehi se nismo predali, proti Franciji je bil pristop znova pravi in mislim, da je to zelo pomembno. Vedno smo se pobrali in se ne predajali.

Menite, da se lahko dvomilijonska Slovenija sploh primerja z rokometnimi velesilami? Ne da bi podcenjeval našo ekipo, a če pogledamo imena največjih reprezentanc in primerjamo z našo, je razlika že tu jasna. Potem pogledamo še 'rejting' reprezentanc, pa sploh. A s tem se ne smemo ubadati. Kar je ostalo nam, je borba in tako kot 'Noka' vedno znova ponavlja, moramo tisto, kar se dogovorimo, izpolniti. Ni strahu za naprej. Treba je razmišljati o kakšnem novem velikem rezultatu, zato da nas bodo tudi drugi začeli ceniti.

Je postavljanje visokih ciljev za vas obremenjujoče? Normalno je, da imaš cilj, ki ga želiš doseči. Ne moreš si za cilj zastaviti osmega mesta na evropskem prvenstvu. To nima nobenega smisla. Visoki cilji so nujni, za dosega njega pa je potrebno marsikaj. Določenih zadev si enostavno ne smemo dovoliti.

Sami ste bili eden najboljših členov slovenske reprezentance z bore malo 'črnimi' minutami. Vas je ponesla motivacija? Motiv je absolutno bil velik. Ne dolgo tega sem v reprezentanci dobil malce bolj pomembno vlogo, kar skušam izkoristiti. Verjamem v sebe in v ekipo. Vem, da bo na naslednjih akcijah še bolje.

Zagotovo ste zelo ponosni tudi na svojega brata Miho, ki je debitiral na velikih tekmovanjih in to z dobro oceno … Seveda, kako ne bi bil?! Prvič igrati z mlajšim bratom na prvenstvu in ob tem videti, da je ne glede na to, da je bil debitant, pokazal dobre igre in bil enkrat celo izbran za MVP tekme. Ponosen sem nanj in presrečen. Pokazal je, da je na pravi poti in da je pred njim še precej velikih tekmovanj.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin