Četrtek, 19. 1. 2017, 19.30
6 let, 6 mesecev
TOP 10
Ljubezen, želja po olimpijskem nastopu in še kaj: slovenski športniki v dresu tujih držav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
Podobno kot na svetovnem rokometnem prvenstvu v Katarju tudi na prvenstvu v Franciji nekateri rokometaši (na primer bosanski Srb Danijel Šarić, ki brani vrata katarske reprezentance) zastopajo barve tuje države. Preverili smo, kdo so Slovenci, ki so v preteklosti iz takih in drugačnih razlogov nastopili v dresu druge države.
Smučarska tekačica Barbara Jezeršek je dve leti čakala na avstralsko državljanstvo. V Avstraliji se je poročila s svojo partnerico in se pridružila njihovi nordijski reprezentanci.
Barbara Jezeršek, smučarska tekačica, ki smučarskotekaške kilometre premaguje za Avstralijo
Barbara Jezeršek, dolgoletna članica slovenske reprezentance v smučarskem teku, v letošnji sezoni nastopa za izbrano vrsto Avstralije. V deželi tam spodaj je pred dvema letoma spoznala svojo partnerico in z njo lani stopila tudi pred matičarja, izpolnila pa je tudi vse pogoje za pridobitev avstralskega državljanstva.
Priznava, da je glede organizacija vse skupaj bolj zahtevno, a ji motivacije ne manjka, zato je prihodnost ne skrbi.
30-letna Kranjčanka letos načrtuje nastop na tekmah svetovnega pokala in na svetovnem prvenstvu v Lahtiju, želi pa se uvrstiti tudi na olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v južnokorejskem Pjongčangu. Za Jezerškovo bi bile to že tretje.
Aljaža Bedene, teniški igralec, ki brani barve Združenega kraljestva
Slovenski teniški igralec Aljaž Bedene je konec marca 2015 dobil britansko državljanstvo. 27-letni Ljubljančan, ki je že pred tem korakom živel na britanskem otoku, je bil novega državljanstva neizmerno vesel.
Aljaž Bedene je marca 2015 postal državljan Velike Britanije, a zaradi pravil mednarodne teniške zveze ne bo mogel nastopati v Davis cupu ali na olimpijskih igrah. Na odločitev se je pritožil, a ostal praznih rok.
"Danes je eden najbolj posebnih dni v mojem življenju. Postopek pridobivanja državljanstva je bil zelo dolgotrajen, je pa to tisto, kar sem si želel od prvega dne, odkar sem pripotoval v to prelepo deželo. Počaščen sem, da bom lahko na turnirjih ATP igral za Veliko Britanijo. Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi pomagali uresničiti sanje, in veselim se prihodnosti kot državljan Velike Britanije," je takrat povedal Bedene, ki je trenutno 109. igralec sveta.
Zaradi striktnih pravil glede nastopanja v Davis cupu ali na olimpijskih igrah (teniški igralci lahko v svoji karieri lahko nastopajo zgolj za eno reprezentanco) se je Bedene pritožil na krovno teniško zvezo ITF, a je bil pri tem neuspešen.
Some nice pictures of @AljazBedene citizenship ceremony with @MSCSTRENGTH @JeffWayneMusic & Aljaz's GF and family. pic.twitter.com/4hYu3v8C7Z
— John Morris (@JohnMorris1982) March 31, 2015
Jure Meglič, kajakaš, ki se je zaradi olimpijskih iger odločil za Azerbajdžan
Evropski podprvak in tretji na svetovnem prvenstvu v slalomu leta 2010, kajakaš Jure Meglič, je za Azerbajdžan nastopal tri sezone. 32-letnik iz Dupelj pri Kranju se je za spremembo državljanstva odločil zgolj zaradi želje po nastopu na olimpijskih igrah.
Pravilnik Mednarodne kajakaške zveze namreč določa, da posamezno državo lahko zastopa zgolj en predstavnik in ker bi za eno in edino mesto težko konkuriral Petru Kauzerju (ta je na olimpijskih igrah v Braziliji osvojil srebrno medaljo), se je odločil za spremembo državljanstva in na olimpijskih igrah v Braziliji zastopal barve Azerbajdžana.
Kajakaš Jure Meglič se je zaradi želje po nastopu na olimpijskh igrah v Rio de Janeiru odločil za sodelovanju z reprezentanco Azerbajdžana. Na olimpijske igre se je sicer uvrstil, a je izpadel že v polfinalu. Zaradi poškodbe je konec lanskega leta sklenil tekmovalno kariero.
Zaradi napak v vratcih je nastop sklenil že v polfinalu, zaradi poškodbe pa konec lanskega leta sklenil tudi sodelovanje z Azerbajdžanom in se poslovil od tekmovalne kariere.
Tako kot Jezerškova je bil v novi domovini tudi sam močno vpleten v logistiko in organizacijo, v nasprotju z Benedetom in Jezerškovo, ki v novih domovinah tudi živita, pa je sam v Azerbajdžanu preživljal zgolj zime, ko je v tamkajšnjem olimpijskem centru v Mingachevirju opravil zimski del priprav. Odločitve za prestop ni nikoli obžaloval.
Alek Glebov, alpski smučar, ki je nastopal za domovino svojega dedka, Rusijo
V nasprotju s prej naštetimi športniki, ki z novo domovino nimajo skupne DNK-povezave, pa 33-letni Mariborčan Alek Glebov, ki je leta 2012 začel nastopati za Rusijo, to povezavo ima. Po dedkovi strani ima Glebov ruske korenine, preostalo sorodstvo pa je prispevalo še portugalsko in hrvaško kri.
Mariborčan Alek Glebov se je zaradi boljših pogojev dela in večje verjetnosti za uvrstitev na olimpijske igre odločil za nastop za domovino svojega dedka Rusijo. Na smukaški preizkušnji v Sočiju je zasedel 23. mesto, v superveleslalomu pa je odstopil.
Za Rusijo je nastopil tudi na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014, kjer je osvojil 23. mesto v smuku. Olimpijske igre so bile poleg boljše finančne konstrukcije v ruski smučarski zvezi tudi glavni razlog za spremembo. Mariborčan, ki je sicer svoje prve točke na tekmah svetovnega pokala (2007) osvojil za Slovenijo, je kariero sklenil leta 2015 in danes dela kot trener v ASK Branik.
Iztok Puc, rokometna legenda, ki je igrala za tri državne reprezentance
S slovensko reprezentanco je bil leta 2000 peti na evropskem prvenstvu in osmi na olimpijskih igrah v Sydneyju.
Ker smo ravno v času rokometne mrzlice, ne smemo mimo legendarnega rokometaša Iztoka Puca, ki je v svoji nadvse plodni karieri zaigral za tri državne reprezentance.
Najprej kot igralec rokometne vrste z grbom nekdanje SFR Jugoslavije, s katero je med drugim osvojil tudi bronasto olimpijsko medaljo v Seulu, po razpadu skupne države pa se je odločil za reprezentanco Hrvaške. Tudi v dresu s kockastim grbom je nanizal številne uspehe, najodmevnejše pa je zlato na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996.
Sledil je nov preobrat. Puc se je odločil za Slovenijo in v reprezentanci svoje domovine med drugim zaigral tudi na olimpijskih igrah v Sydneyju, kjer so se slovenski rokometaši prebili na osmo mesto.
Tekmovalno kariero je končal pri ekipi Mobitel Prule, kjer je nato prevzel mesto športnega direktorja. Zaradi sinove teniške kariere se je nato z družino preselil v ZDA, kjer je leta 2011, v 46. letu umrl za posledicami težke bolezni. Njegov nekdanji soigralec Ronaldo Pušnik je za skritje stroškov zdravljenja takrat sprožil veliko humanitarno akcijo, ki je doživela velik odziv, kar je zgovoren pokazatelj pomena, ki ga je Puc imel za ljubitelje rokometa.
Rokometna zveza Slovenije ga je razglasila za najboljšega slovenskega levega zunanjega igralca v zgodovini, leta 2016 pa je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.
Renato Vugrinec, ptujski rokometaš, ki je zaigral za Makedonijo
Tudi 41-letni Ptujčan Renato Vugrinec, ki je v času svoje rokometne kariere igral v Celju, Magdeburgu, Portland San Antoniu in Hamburgu, je po slovesu od slovenske reprezentance in v času nastopanja za Metalurg iz Skopja (2012-2015) zaigral za tujo izbrano vrsto.
Sprejel je povabilo Makedonije, zanjo je nastopil na štirih tekmah, tudi na svetovnem prvenstvu v Katarju.
"Vugi" je bil pred tem eden ključnih igralcev slovenske rokometne reprezentance. V slovenskem dresu je odigral 187 tekem in dosegel kar 616 golov. Bil je tudi član reprezentance, ki je leta 2004 na evropskem prvenstvu v Ljubljani osvojila srebrno medaljo. Trenutno je član izraelskega kluba Hapoel Rishona Le Ziona.
Rokometaš Mare Hojč nikoli ni dočakal povabila slovenskega selektorja, zato pa so mu priložnost dali v avstrijski reprezentanci. V avstrijskem dresu je nastopil na evropskem prvenstvu leta 2010.
Mare Hojč brez avstrijskega državljanstva nikoli ne bi doživel velikega tekmovanja (Avstrija)
Tudi naslednji športnik na našem seznamu, ki je zaigral za drugo reprezentanco, je rokometaš. Gre za Ribničana Mareta Hojča, ki je na evropskem prvenstvu 2010 zastopal avstrijsko državno reprezentanco.
Nekdanji član Ribnice in Gold Cluba, ki ga selektorji slovenske reprezentance nikoli niso povabili na reprezentančno akcijo, je kot igralec Bregenza tako navdušil njihovega trenerja Dagurja Sigurdssona, da je ta sprožil postopek za ureditev potrebne dokumentacije, ki mu je odprla vrata avstrijske reprezentance in posledično velikega tekmovanja.
Gregor Fučka, sosed Marka Miliča, ki je tekmoval za Italijo
Gregor Fučka, košarkar iz Kranja, sosed dolgoletnega reprezentanta Marka Miliča, si je ob prihodu k ljubljanski Olimpiji hitro premislil. Ni čakal na uveljavljeni postopek prebijanja skozi selekcije, temveč si je zatočišče poiskal v Trstu.
Sledila je nadvse uspešna košarkarska kariera, saj je kar 215 cm visoki košarkar postal eden najboljših na svojem položaju v Evropi.
Pred tem je prevzel tudi italijansko državljanstvo in na največjih tekmovanjih zaigral za izbrano vrsto naših zahodnih sosedov, s katerimi je bil leta 1999 tudi evropski prvak.
Kranjčan Gregor Fučka (na fotografiji v dresu Barcelone) je dolga leta igral za italijansko reprezentanco, s katero je leta 1999 osvojil naslov evropskega prvaka. Za slovensko reprezentanco ni nikoli igral.
Matej Juhart, atlet, ki je nastopal za Nemčijo in Hrvaško
Pod nadvse zanimivo športno zgodbo, povezano s številnimi državami, pa je podpisan Matej Juhart, idejni oče boba in skeletona v Sloveniji. Ker doma ni našel dovolj somišljenikov je najprej tekmoval za Hrvaško in ji leta 2006 celo pomagal do uvrstitve na olimpijske igre v Torinu, pozneje pa je tekmoval v najboljših nemških in avstrijskih ekipah.
Juhart, ki je tudi profesionalni trener atletike, je danes trener atletinje Marine Tomič, na lanskem dvoranskem SP v Portlandu, pa je bil vodja slovenske atletske reprezentance.
