Dragan Gajič: Na glavo, kar bo pa bo

Izkazal se je že v mladinskih selekcijah, v članski vrti pa postaja nepogrešljivi člen. Vedno nasmejani "Gajo" ni le uspešen športnik, pač pa tudi priden študent ekonomije v Mariboru. Po poškodbah Vida Kavtičnika ter Matjaža Brumna je domala vso breme na desnem krilu padlo na njegova ramena. Sam pravi, da še ni na takšnem rokometnem nivoju kot bi si želel, a da svoja najboljša leta še pričakuje. Pred povratnim kvalifikacijskim dvobojem za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2008 na Norveškem je razumljivo optimističnem, a opozarja, da bodo ključne uvodne minute tekme v dvorani Kale.

Prvič ste se soočili z 'zloveščo' dvorano Kale v Skopju. Kakšni so občutki? Pozitivno sem presenečen, sploh glede na makedonske razmere, saj sem slišal, da zna biti precej hudo. Z mojega pogleda je majhna, a prijazna dvorana. Igrišče je v dobrem stanju. Malo smo tudi preizkusili, kakšen je odmev v hali.

Bo na sobotni tekmi pet zadetkov iz Maribora dovoljšna prednost? Sploh ne razmišljam o tem, ali je to dovolj ali ne. Tako mene kot soigralce zanima samo zmaga in niti slučajno ne razmišljamo o branjenju te prednosti.

Kje vidite prednosti Slovencev oziroma slabosti Makedoncev? Sploh če zdržimo njihov prvi nalet, ki bo na uvodu ob podpori publike zagotovo zelo močan, bi moralo iti, tako kot smo si zamislil. Začeti moramo odločno, tako kot so oni v Sloveniji, saj ko jim bo začela teči voda v grlo, bodo zagotovo delali napake. To je naša prednost, saj lahko tako pridemo do protinapadov in pol-protinapadov. V tej fazi igre – vračanja - so namreč Makedonci precej slabši. Na vas je po obilici smole s Kavtičnikom ter Brumnom tem padlo precejšnje breme … Pripravljen sem na vse njihove provokacije, vemo, da se bo na krilu marsikaj dogajalo, a pustimo to za po tekmi. Nič, sprijaznil sem se s tem, da Vid in Matjaž manjkata. Poskušal se bom le še psihološko čim bolje pripraviti ter odigrati tako kot sem prvi polčas v Mariboru. Po domače povedano 'na glavo', kar bo pa bo.

Kar nekajkrat se je zgodilo, da ste v protinapadu zapravili čiste priložnosti. Kaj botruje temu? Odvisno je od situacije. V preteklosti sem se zanašal na hitrost in v zadnjih korakih nisem nekoliko ustavil, zato sem priletel preblizu vratarju. S tem sem si zaprl vse kote. Mislim pa, da sem v zadnji sezoni to nekako uredil in zadnje tri korake upočasnil, poleg tega pa povečal tudi repertoar 'šutov'. Tako da gre na bolje, vedno pa vratar brani kakšno 'kontro'. Vseeno pa menim, da mora biti realizacija le-teh 85 odstotna. Potem lahko rečem, da je igralec na vrhunski ravni.

Za vas se zdi, kot da ste rojeni za igro na desnem krilu. Kako je prišlo do tega, da ste prav na tem igralnem položaju? V mladosti sem dosti igral zunanjega igralca, čemur so sledile težave ob prilagajanje na pozicijsko 'šutiranje'. V zadnjih dveh letih sem se precej popravil. Pri Kamenici smo namreč imeli veliko strelov s pozicij. On mi je znal veliko povedati kot nekdanji vratar. Najbolje pozna pomanjkljivosti vratarjev. Mislim, da sem precej napredoval, a še vedno nisem zadovoljen. Čutim, da še imam veliko rezerve. Pričakujem eksplozijo v roku dveh sezon.

Generacija v slovenski reprezentanci se počasi, a vztrajno menja. Kakšen je vaš pogled na to? Do tega je slej ali prej moralo priti. K sreči se to ni zgodilo v šokantni izvedbi. Je pa fino, da se ti 'starejši igralci' še vedno udeležujejo reprezentančnih akcij, saj mladim svetujejo, mi pa lahko stopničko po stopničko prihajamo v prvi plan.

Izkušnje imate z mladinskimi selekcijami, kjer ste dosegali odmevne rezultate. Zakaj denimo do tega ne prihaja članska izbrana vrsta? Težko je o tem govoriti. Mogoče je težava v tem, da se prehitro zadovoljimo z rezultatom. Recmo v Švici in Nemčiji smo s polnim izkupičkom prišli v drugi krog, potem pa popolnoma zatajili. Ni težava v fizični pripravni, pač pa predvsem v psihični. Morda mentaliteta, saj se prehitro zadovoljimo s tem, kar smo dosegli. Zato pravim, da je potrebo cilje visoko postaviti. Če je treba tudi javno.

Kako pa prenašate pritisk novinarjev? Odvisno od dneva, kdaj zazvoni telefon. Tudi mi smo kdaj slabše volje. Sicer pa mislim, da nimamo v reprezentanci težav s tem. Sprijaznili smo se, da moramo sodelovati z novinarji, oni pa z nami. Hierarhija mora delovati, sicer se lahko hitro ustvari napačna podoba o reprezentanci ali pa klubu. Vsak igralec si mora vzeti čas vsaj za kratko izjavo. Odnosi z novinarji so po mojem mnenju na visoki ravni, z nekaterimi smo celo prijatelji.

Si upate napovedati izid sobotne tekme? Bom raje rekel, da sta možna le dva scenarija. Prvi je ta, ki sem ga že povedal - da zdržimo njihov nalet, potem sem siguren, da lahko zmagamo s petimi goli ali celo več. Če se zgodi, da pademo pod pritisk, se bo tekma gibala okoli neodločenega rezultata. Plus, minus zadetek za eno ekipo. Tekma bo do konca odprta, a če se ne bodo zlomili na začetku, se bodo na koncu, ko bodo videli, da nas ne morejo dobiti. Zmagali bomo v vsakemu primeru.