Jan Oblak
Janja Garnbret
Peter Prevc
Goran Dragić
Luka Dončić
Primož Roglič
Tadej Pogačar
Četrtek, 17. 9. 2020, 21.00
4 leta, 1 mesec
Top 10
Dobre stvari nas pogosto doletijo v paru
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
Tadej Pogačar in Primož Roglič po lanskem prvem in tretjem mestu na Vuelti. Letos pišeta še lepše poglavje slovenske kolesarske pravljice.
Te dni, ko na največji in najprestižnejši kolesarski dirki na svetu blestita Slovenca Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo se malce ozrli v zgodovino slovenskega športa in ugotovili, da je bilo takšnih dvojnih slovenskih napadov na svetovno konkurenco v preteklosti kar precej. Hitro smo jih nekaj zbrali za rubriko Top 10.
Primož Roglič & Tadej Pogačar
Naša kolesarska asa pravkar pišeta novo zmagovito poglavje slovenskega kolesarstva, z uspehom na Dirki po Franciji bi bilo to sploh najbolj veličastno doslej, a sta nas z odličnimi predstavami razvajala že lani na Dirki po Španiji. Roglič je pred letom dni postal sploh prvi Slovenec z zmago na eni od tritedenskih kolesarskih dirk, Pogačar pa je njegov uspeh dopolnil s tretjim mestom. Letos v Franciji se jima obeta še lepši razplet, Primož, prvi Slovenec v zgodovini, ki je oblekel legendarno rumeno majico, odločno kolesari zmagi naproti, Pogačar je pravzaprav še edini, ki mu to lahko prepreči.
Luka Dončić in Goran Dragić leta 2017 do evropskega zlata, zdaj blestita v ligi NBA.
Luka Dončić & Goran Dragić
Dončić in Dragić sta Pogačar in Roglič košarke oziroma obratno. Izvrstna košarkarja sta bila glavna protagonista pravljičnega naskoka na zlato kolajno na EuroBasketu leta 2017, odtlej pa vsak v svojem klubu navdušujeta v ligi NBA. Mladi Dončić postaja eden od največjih zvezdnikov tega športa tudi v ZDA in je mož, okoli katerega Dallas Mavericks gradijo ekipo za naskok na naslov prvaka, medtem pa koseški zmaj Dragić nekako potihoma pravkar vodi Miami Heat proti finalu lige NBA. Podobno kot pri naših kolesarskih asih gre tudi v tem primeru za predstavnika dveh generacij, za sedanjost in prihodnost, mojstra in vajenca …
Vid Belec, Samir Handanović in Jan Oblak na treningu reprezentance.
Samir Handanović & Jan Oblak
Naša odlična vratarja nas izvrstno zastopata tudi v največjem športu, nogometu. Tako Samir Handanović kot Jan Oblak sta temelja svojih moštev, milanskega Interja in madridskega Atletica, klubskih velikanov z najvišjimi ambicijami tako v domačih prvenstvih v Italiji in Španiji kot tudi v Evropi.
Naša telovadna asa Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan.
Mitja Petkovšek & Aljaž Pegan
Gimnastika ima v Sloveniji dolgo tradicijo in velika imena, ki so krojila zgodovino tega športa, zadnja velika junaka orodne telovadbe pri nas pa sta bila Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan. Eden na bradlji, drugi na drogu, oba šampiona. Prvi dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak, drugi po enkrat svetovni in evropski. Postavila sta se ob bok legendam, kot sta Miroslav Cerar in Leon Štukelj, pa čeprav jima olimpijskih medalj ni uspelo osvojiti.
Zlata in bronasta judoistka iz Ria 2016.
Tina Trstenjak & Anamari Velenšek
Če Pegan in Petkovšek nista okusila olimpijskih časti, to ne velja za Tino Trstenjak in Ano Velenšek, naši odlični judoistki iz celjske valilnice olimpijskih prvakov Marjana Fabjana. Z zadnjih poletnih iger v Riu leta 2016 je prva prinesla zlato, druga pa bron.
Janja Garnbret je še močno nadgradila uspehe Mine Markovič.
Janja Garnbret & Mina Markovič
Janja Garnbret v športnem plezanju podira mejnike, zmaguje serijsko, osvaja najžlahtnejša odličja na največjih tekmovanjih in bo, če sveta spet ne ustavi pandemija novega koronavirusa, dočakala tudi olimpijski nastop. Ta šport bo v olimpijski druščini prvič v Tokiu 2021, kar bo žal prepozno za Mino Markovič, pred Garnbretovo najboljšo slovensko športno plezalko s štirimi zmagami v svetovnem pokalu. Ta je štafetno palico predala mlajši kolegici, ki je njene uspehe nadgradila z osmimi zmagami v svetovnem pokalu in šestimi zlatimi odličji na svetovnih prvenstvih. In njena zgodba se je šele dobro začela.
Borut & Darjan Petrič
Brata Petrič sta bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, še v obdobju Jugoslavije, sinonim za slovensko plavanje. Na evropskih in svetovnih prvenstvih sta pobirala medalje, v članski konkurenci vse razen zlatih. Odlično sta nastopala tudi na olimpijskih igrah, njune rekorde pa so nasledniki podirali desetletja, zadnji, Borutov na 400 metrov prosto, je bil izboljšan šele leta 2007.
Junaka snega in vode iz 80-ih let prejšnjega stoletja, Bojan Križaj in Darjan Petrič.
Bojan Križaj & Rok Petrovič
V obdobju, ko sta brata Petrič obvladovala vodo, sta nas Bojan Križaj in Rok Petrovič navduševala na snegu. Se pravi na vodi v drugem agregatnem stanju. Ob njunih tekem se je Slovenija ustavila, prekinjal se je tudi pouk v šolah, da so lahko učenci in učitelji prek televizijskih ali radijskih prenosov pospremili šport številka ena v najbolj severni od republik nekdanje Jugoslavije. Križaj je dosegel osem slalomskih zmag v svetovnem pokalu, leta 1982 prišel do srebrne kolajne na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, na troje olimpijskih igrah pa se je kolajni najbolj približal leta 1980, ko je bil v Lake Placidu četrti v veleslalomu. Rok Petrovič je bil Križajev naslednik, v sezonah 1985 in 1986 je zbral pet zmag v svetovnem pokalu, vseh pet v slalomu, kariero je končal po vsega petih letih tekmovanj na najvišji ravni, leta 1993 pa je tragično umrl v potapljaški nesreči na Korčuli.
Prevc in Kranjec sta za uspehe slovenskih smučarskih skokov skrbela tudi na ekipnih tekmah.
Peter Prevc & Robert Kranjec
Peter Prevc in Robert Kranjec sta smučarska skakalca, katerih karieri sta se prekrivali na način, v katerem bi lahko videli "predajo štafete". Starejši Robert, ki je bil kot sotekmovalec Primoža Peterke priča zgodovinskima prvima velikima kristalnima globusoma za Slovenijo, se je sam uveljavil kot izjemen letalec in leta 2012 postal tudi naš prvi svetovni prvak v tej ekstremni disciplini skakanja na smučeh, nato pa že v nekakšni vlogi mentorja mladega Prevca spremljal do njegovega preboja med najboljše. Prevc je postavil nove mejnike, leta 2016 osvojil veliki kristalni globus z rekordnim številom točk (2.303), pa tri male za polete, postal svetovni prvak, z olimpijskih iger prinesel srebro in bron, za nameček pa kot prvi Zemljan preletel 250 metrov na smučeh. Njegov rekord iz Vikersunda leta 2015 je zdržal en dan.
Rolando Pušnik na dobrodelni tekmi za sklad Iztoka Puca z vdovo in sinom pokojnega rokometnega asa.
Iztok Puc & Rolando Pušnik
Slovenci so se v nekdanji Jugoslaviji le stežka prebili v reprezentance v ekipnih športih, izjema je hokej, v katerem je veljalo obratno, a Iztok Puc in Rolando Pušnik sta bila vendarle nosilca igre jugoslovanske rokometne reprezentance, ko je ta na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu prišla do bronaste kolajne. Oba sta že kot veterana nastopila tudi na igrah v Sydneyju leta 2000, ko so si slovenski rokometaši kot prvi predstavniki ekipnega športa v Sloveniji priborili olimpijski nastop. Tudi Puc, hrvaški Slovenec oziroma slovenski Hrvat (s hrvaško rokometno reprezentanco je bil zlat v Atlanti leta 1996), nas je zapustil prezgodaj, umrl je leta 2011.
