Boris Denič: Pokazali smo prihodnost športa

Boris Denič je bil pomočnik Kasimu Kamenici, Miru Požunu in Zvonimirju Serdarušiću. Od vsakega se je nekaj naučil. Mož, ki je povsem predan rokometu, pa je lani prevzel žezlo kot prvi strokovnjak. In mu je uspelo. Z združevanjem mlajših in izkušenejših je zadel v polno, ustvaril dobro kemijo – priznava, da vse v sozvočju z igralci – prepričal marsikaterega strokovnjaka iz tujine s predstavami na Euru 2012, na koncu pa reprezentanco popeljal do tretjega najboljšega dosežka v zgodovini samostojne Slovenije. Štiriinštiridesetletni strokovnjak upa, da bo lahko z ekipo ustvarjal v miru naprej. Potem ko se bo naspal, prihaja čas za podrobne analize, kmalu pa priprave na nove reprezentančne akcije.

Za vami je prvi selektorski "nastop" na velikem tekmovanju. Ste se veliko naučili? Zagotovo sem se veliko naučil. Eno je biti na tako velikem tekmovanju selektor, drugo pa je biti pomočnik selektorja. Sta drugačni funkciji, ki prinašata veliko odgovornosti. Daleč od tega, da vse znam in daleč od tega, da bi vse vedel. V Srbiji sem se veliko naučil, o rokometu in vodenju ekipe. Imel pa sem izjemno pomoč reprezentantov. Skupaj smo šli skozi vse in skupaj smo zdržali pomembne tekme.

Končno šesto mesto. Zadovoljni ali nezadovoljni? Zadovoljen sem ne glede na to, da se ne moremo več boriti za olimpijske igre. Ponosen sem na fante, ki so igrali dinamičen in takšen rokomet, ki ga vidim kot prihodnost tega športa. Takšen, da je zanimiv in privablja gledalce v dvorane. Pri tem lahko le iskreno čestitam, bravo, fantje!

Poleg solidne končne uvrstitve se Slovenija ponaša z rokometašem v idealni sedmerki prvenstva. Koliko vam to pomeni? Navdaja me s srečo, kajti svoji bogati športni poti, naslovom prvakov, srebru z reprezentanco je Uroš dodal še to. Mislim, da je to neizpodbiten dokaz njegove kakovosti. Dokaz, da na tem položaju, ne glede na to, kako ga kdo ima rad ali ga ne mara, ostaja vrhunski igralec, na katerega močno računamo v prihodnje.

Pravite, da ste si naložili težak nahrbtnik s šestim mestom na Euru 2012 v Srbiji. Prav gotovo. Šesto mesto je nepričakovano. Je lep uspeh mlade ekipe, debitantov. A ne bo več nizkih pričakovanj. To bodo fantje kmalu spoznali, od zdaj naprej se bo treba znati soočati z bremenom javnosti, pritiskom in pričakovanji.

Če bi se še enkrat odločali, bi spremenili sestavo Slovenije? Ne. Stojim za tem, o čem razmišljam in kar načrtujem ter naredim. Vedno sem verjel ekipi, ki je zaupanje vračala. Kadrovsko zanesljivo ne bi naredil nobene menjave. Pustimo, kaj bi bilo, če bi bila Jure in Nenad (Natek in Bilbija, op. p.) zdrava. V takšnih razmerah bi naredil vse isto.

Čas za analizo verjetno še ni prišel … Najprej še nekaj dni odmora, normalnega spanca, potem pa čas za podrobno analizo tekem, ki smo jih igrali. Že zdaj pa lahko rečem, da si nimam ničesar očitati. Gotovo pa nisem nezmotljiv in verjetno je bila storjena kakšna napaka.

Dve zmagi, pet porazov. Vsaj trikrat ste v rokah držali najmanj točko. Le malo je manjkalo. Se strinjate? Malo je lahko veliko. Lahko rečem, da so nas nekateri tekmeci malo podcenili. Zdaj tega ne bo več. Na ramenih bomo nosili breme. Celotna Evropa nas bo gledala drugače, tako kot tekmeci. V prihodnje bo še težje, saj se bodo na Slovenijo dobro pripravili. Mi bomo nadaljevali s postavljenim sistemom, poskušali še izpopolniti. Za to pa je potreben čas. Delali bomo naprej, da bo rezultat še boljši. Težko pa je ob mladih. Ne vedo, kakšen nahrbtnik boste vi polnili vsak dan.

Po čem si boste najbolj zapomnili evropsko prvenstvo v Srbiji? Da nismo niti enkrat zmagali na žrebu za dobljeno žogo na začetku tekme (smeh).

Vas je na prvenstvu spremljala Fortuna? Nisem razmišljal o sreči. Sreča je v bistvu veliko dela in veliko odrekanja in to, da jo sprovociraš. Mi smo jo na tem prvenstvu z nekaterimi rezultati sprovocirali in mogoče je to v tem obdobju dovolj.

Splošna ocena strokovnjaka o kakovosti rokometa na prvenstvu pa je … Videli smo počasnejši rokomet, tako kot sem napovedal. Treba bo narediti nekaj v smeri hitrosti, postaviti uro, omejiti čas napada, da se vse odvija hitreje. Vsi imamo radi dinamiko, spretnost v tej dinamiki in vzdržljivost. Potem bi bil povsem drug rokomet, kot smo ga videli. V to kategorijo spadajo tudi Francozi, kjer ni dinamike, kjer se vse ustvarja s telesno premočjo, kjer je rezultat na koncu 20:20. Za takšno tekmo pravim, da se je igrala z nogo. To ni rokomet, ki privablja ljudi in omogoča popularizacijo.