Aljaž Sedej: Najlepše je, ko se borba konča z iponom

Za komaj 20-letnim judoistom JK Bežigrad, ki nastopa v kategoriji do 81 kg, je sanjska sezona. Osvojil je bronasto odličje na evropskem članskem prvenstvu, nastopil je na olimpijskih igrah. Ob tem ima v svoji zbirki še zlato medaljo iz mladinskega evropskega prvenstva in evropskega prvenstva do 23 let.

V Bukarešti ste prišli do novega odličja. Lahko poveste nekaj o vsaki borbi posebej … V prvi borbi sem se pomeril s Turkom Ahmetom Sarijem, ki ga nisem najbolje poznal. Vendar je Grega (op. p. trener Gregor Brod) pridobil podatke in smo zato vedeli, kako se boriti proti njemu. Na začetku me je sicer dvakrat vrgel za juko, vendar sem bil vseeno prepričan o zmagi, tako da sem ga na koncu dvakrat vrgel za vazari. V drugi borbi me je čakal domačin Claudio Bastea. Lahko bi dejali, da gre za starega znanca. Borbo sem ves čas imel pod nadzorom, slednji je bil tudi trikrat kaznovan. Vrgel sem ga tudi za juko in na koncu je tako tudi ostalo. V četrtfinalu me je čakal Ukrajinec Artem Vasilenko, ki sem ga doslej premagal enkrat ali dvakrat. Slednji je bil na zadnjem mladinskem svetovnem prvenstvu drugi. Na začetku sem imel morda malo treme, tako da sem 'zaspal' in bil dvakrat kaznovan za neaktivnost. Nato ni bilo več veliko časa, zato sem moral tvegati. Dvakrat mi je to uspelo, saj je bil nasprotnik v podrejenem položaju, v tretje pa se ni izšlo, saj me je vrgel za ipon. Po borbi sem bil razočaran, vendar sem se moral na hitro zbrati, saj me je v repešažu čakal Italijan Francesco Bruyere. Že na začetku sem ga vrgel za ipon, vendar so sodniki razveljavili met, saj naj po novih pravilih to ne bi več bila veljavna tehnika. Na koncu sem ga pošteno vrgel, na kar sem ponosen še danes, saj je zares dobro 'zabobnelo'. (smeh) V borbi za tretje mesto me je čakal prijatelj Laszlo Csoknyai, ki prihaja iz Madžarske. Nekako mi je bilo kar težko stopiti na blazino, saj gre za dobrega prijatelja in se spoštujeva. Zavedal sem se, da bom zmagal, saj je še nekoliko neizkušen. Na Madžarskem ga namreč še ne pošiljajo na večje tekme. Po hitrem postopku sem ga vrgel za ipon in bil tretji.

Po olimpijskih igrah je prišlo do kar nekaterih sprememb pri samih pravilih. Kako gledate na spremembe? Osebno me ne motijo. Prepoved držanja za hlačnico mi bolj koristi kot pa škoduje. Sam tudi prej nikoli nisem nasprotnika prejemal za hlačnico.

Spremenili so tudi tekmovalni sistem. Vam novi ustreza? Težko je, če se voziš na Grand Slam ali Grand Prix dvanajst ur z letalom, na primer v Tokio. Potem pa tam ne prideš do četrtfinala in izgubiš možnosti za popravne borbe v repešažu. Je sedaj veliko bolj zanimivo. Prav tako tekme potekajo hitreje. V borbo je treba iti bolj previdno. Ob tem je sedaj dodatna motivacija, saj prvo mesto prinaša tudi določeno denarno nagrado.

Na dvobojih sami velikokrat staknite tudi marsikatero poškodbo. Če se spomnimo olimpijskih iger, ko ste dobili nasprotnikov prst v oko. Ali do poškodb privede vaša prevelika želja po zmagi, zagnanost ali pa morda celo nasprotnikova taktika? Velik del krivde nosim kar sam. Že ko stopim v borbo, se mi trener dere, naj ne stopim v boj prenagljeno. Sam vedno skušam čim hitreje zmagati. Pri judu mi je najlepše, ko se borba konča z iponom. Na tak način skušam tudi sam končati posamezno borbo. Vendar nihče na koncu ne vpraša, kako si postal svetovni prvak. Ali je bilo to z iponom, juko …To me 'tepe', saj sem preveč zagnan in nato brezglavo letam po blazini. Tako da velikokrat pride do poškodbe. Tudi v Bukarešti sem si lažje poškodoval zapestje. Vendar pa je pomembno, da sem bil na koncu tretji.

Obstaja poleg omenjenega kakšen element, ki bi ga radi izboljšali? Morda v svoji kategoriji nisem dovolj močan. Mislim, da sem med najboljšimi judoisti v kategoriji med tistimi, ki niso tako močni. Z njimi se vseeno enakovredno kosam, v svojo korist pa dobivam dvoboje predvsem na hitrosti in kondiciji. Če pogledamo Oleja Bischofa (op. p. aktualni olimpijski prvak), je slednji dvakrat močnejši od mene. Se pa da tudi s takimi povsem enakovredno kosati.

Poleti ne bo premora. Najprej sredozemske igre, septembra svetovno prvenstvo … Bo forma tempirana predvsem na svetovno prvenstvo? Tempiral bom predvsem na svetovno prvenstvo. Do sredozemskih iger imam vsak vikend tekmo, po koncu pa se bom 'skril' pred tekmovanji in se osredotočil na pripravljalni del. Med sredozemskimi igrami in svetovnim prvenstvom ne bom nikjer tekmoval. Na svetovnem prvenstvu je cilj uvrstitev med prvih sedem, želje pa so vsekakor večje.

Boste po koncu svetovnega prvenstva le prišli do dopusta? Sezona se nadaljuje. Vendar sva se s trenerjem zmenila za premor. Odkar treniram judo, ne vem, če sem imel skupaj mesec dni dopusta. Mislim v smislu, da bi dejansko šel na dopust in delal le tisto, kar si sam želim. Predsednik kluba je obljubil Bali in to bom tudi izkoristil.

Pri judu gre za določeno specifiko, da sezona traja praktično celo leto … Pri judu so tekme vedno na sporedu. Ne obstajata niti dva meseca, da ne bi bilo tekme. Če pogledamo atlete, ki imajo en mesec povsem prosto, potem pa počasi prihajajo v formo in dva do tri mesece ne tekmujejo. Pri nas je vsak mesec kakšna tekma. Če ne svetovni pokal, je evropsko prvenstvo in tako naprej. Mene nato čakajo še tekme do 23 let (op. p. v minuli sezoni je ob tem nastopal še v mladinski konkurenci). Ko sem bil pri nižjih kategorijah, sem tekmoval pri mladincih, mlajših članih in članih, je trener vedno govoril, da ko bom član, bom imel več dopusta. No, sedaj pa so spremenili sistem tekmovanja in imam znova skozi celotno leto tekme (smeh).