SiolNET. Sportal Sportal +
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

A. Bikar: Odslej bo prva šola

4

termometer

Slovenska atletinja Alenka Bikar je na olimpijskih igrah v Atenah obstala že v četrtfinalu ter tako zaostala za svojim zadanim ciljem.

Kljub slabšemu rezultatu pa se je kmalu po zaključku OI znašla v središču pozornosti, napovedala je namreč delni umik iz atletike. Toda, ne gre se bati, Alenko bomo še videvali na atletskih stezah. Še vedno bo trenirala kot tudi tekmovala, vendar pa se bo ob tem posvetila tudi šolanju.

Od vašega olimpijskega nastopa je minilo kar nekaj dni. Kako ste zadovoljni z njim? Ne morem biti najbolj zadovoljna, saj sem pričakovala bistveno več od tistega, kar sem dosegla. Bila sem namreč sposobna teči veliko bolje, kar je pokazal tudi kvalifikacijski tek. Toda, kot sem poudarila že pred prihodom v Atene, je bilo veliko odvisno tudi od sreče, ki pa meni tokrat ni bila naklonjena. Vendar pa s tem ne mislim iskati opravičila za svoj slab nastop.

Kaj je šlo narobe v četrtfinalu? Ne vem, kaj je bilo narobe, toda dejstvo je, da je celotna skupina tekla slabše. Tako so imele nekatere tekmovalke tudi po pol sekudne slabši čas od običajnega. Pri mojem teku pa ne vem, kaj je bilo narobe, vendar je dejstvo, da mi je v drugi polovici teka povsem zmanjkalo moči. Počutila sem se, kot da bi se zaletela v zid. Temu primerna sta bila seveda tudi rezultat in uvrstitev.

V kasnejšem finalu je zmagala Jamajčanka Campbellova. Kaj menite o takšnem razpletu? Jamajčanke so že pred Atenami kazale odlično pripravljenost, tako da nad zmago Campbellove nisem niti najmanj presenečena. Tudi kasneje, v štafetnem teku, so Jamjčanke dokazale, da so še kako hitre.

Kako ste atleti doživljali številne dopinške afere, ki so v času letošnjih OI pretresale atletski svet? Je bilo čutiti napetost? Kakšno je bilo vzdušje? Vzdušje niti ni bilo slabo. Vse, kar je bilo moč opaziti, sta bila dogodka iz moškega polfinalnega in finalnega teka na 200 metrov. Takrat so Grki kljub temu, da so imeli v igri še enega atleta (Anastasios), vzklikali ime svojega junaka Kenterisa, ki pa je bil iz iger, zaradi že znanih razlogov, predčasno izključen. Tako so prestavili štart za nekaj minut. To je bil mogoče edini pokazatelj prisotnosti dopinga in vseh afer. Sicer je bilo vzdušje, ki so ga pripravili grški navijači, naravnost fantastično.

Bili ste že v Atlanti leta 1996 in Sydneyu leta 2000. Kako bi te igre primerjali s pravkar minulimi? Dejstvo je, da so bile igre v Atlanti meni najljubše doslej. Organizacija je sicer bila tam nekje na ravni letošnje, veliko boljše pa se mi je zdelo vzdušje v olimpijski vasi. Veliko se je dogajalo, bilo je bolj zanimivo ... V Atenah nisem bila najbolj zadovoljna niti s prehrano, ki so nam jo ponujali, poleg tega pa je bilo še kar nekaj malenkosti, ki so bile organizirane slabše, kot v ZDA in Avstraliji.

Poleg vas je v Atenah nastopilo še 18 slovenskih atletov. Kako ocenjujete njihove nastope? Sicer nisem pristojna za takšne komentarje, toda če bi morala oceniti nastope atletov, bi jih ocenila z odlično oceno. Prav tako pa gre podobna ocena tudi celotni olimpijski reprezentanci. Mislim, da so štiri odličja več kot smo si pred OI želeli in pričakovali.

V reprezentanci ste bili skupaj z Merlene Ottey, eno najboljših atletinj v zgodovini tega športa. Je bilo kaj čutiti njen vpliv? Res je, Merlene je bila z nami v reprezentanci, tudi bivala je v apartmajih skupaj z nami. Čisto lepo se je vklopila v reprezentanco, ni delovala nič kaj zvezdniško.

Torej je odnos med vama dober. Nekateri so namreč namigovali celo na to, da se z Otteyevo ne razumeta najbolje ... Ne, mislim, da v teh trditvah ni veliko resnice. Res pa je, da je prišlo do spora, vendar pa ne z njo, temveč z njenim trenerjem Srdjanom Djordevičem. Že pred časom je namreč prišlo do nesoglasij v zvezi z ženskim štafetnim tekom 4x100 metrov.

Zdaj pa še k zadnjemu in za vse vaše navijače verjetno najbolj zanimivemu vprašanju. Napovedali ste delni umik iz atletike, povejte nam kaj več o tem ... Doslej sem prišla do 5. stopnje izobrazbe in ker je med športniki zelo malo tistih, ki lahko od športa živijo tudi po končani športni karieri, sem se odločila, da bom še dve leti obiskovala šolo in tako prišla do 6. stopnje. Ker sem hkrati še vrhunska športnica, bo zelo težko uskladiti treninge s šolanjem. Odločila sem se, da bom prednost dala šolanju, zato bo atletika za nekaj časa verjetno na stranskem tiru. To pomeni, da ne bom več trenirala dvakrat dnevno in tako kakšnega izmed treningov tudi izpustila.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin