Zmenek Krimovega včeraj in danes

Simbolično ženski rokometni prvak Krim Mercator doživlja obisk preteklosti oziroma zmenek z njo. V majici romunskega Baia Mareja sta se na uvodu lige prvakinj predstavili Patricia Vizitiu in Allison Pineau. Dve nekdanji rokometašici Krima, ki sta v dveh različnih obdobjih nosili njegov dres.

Patricia

Romunka Vizitiujeva je bila v Ljubljani v sezoni 2013/14, v obdobju, ko so krimovke odkrito napadale evropski vrh, vsaj zaključni turnir, če ne kaj več, in ko se je proračun bližal dvema milijonoma evrov.

Nekdanja romunska reprezentantka pa je igrišče komajda videla od blizu. V ligi prvakinj sploh ni zaigrala, v preostalih treh tekmovanjih pa zbrala vsega 11 nastopov. Tedanji trener Tone Tiselj ni bil zadovoljen z njeno pripravljenostjo, gordijski vozel nesmisla v podobi sedenja na klopi in tribuni igralke, ki naj bi bila okrepitev vrhunskega kova, pa se je presekal na začetku leta 2014 s prekinitvijo pogodbe.

Allison

Znanka Stožic je tudi Pineaujeva. Ta je v klub prišla v lanski sezoni, v obdobju zategovanja pasu, obdobju, ko so se izstavljali računi iz preteklosti in ko so se zaradi časovne stiske, ki je sledila majanju eksistence, iskale instantne rešitve. Okrepitev, dodana vrednost, igralka, ki da nekaj več, naj bi bila na igrišču in tudi za klubski ugled, a medsebojna pričakovanja nekoč najboljšega kluba v Evropi in nekoč najboljše igralke na svetu niso bila uresničena.

Slovenizacija in ljubljanizacija

Letošnje poletje je sledil kar radikalen rez. Enajst od 17 rokometašic prve ekipe je starih petindvajset let ali manj, tri so najstnice. Na pripravah se je ekipi pridružilo 11 igralk iz lastne šole, zdaj jih je zaradi poškodb in selekcioniranja nekaj manj. Več je tudi Ljubljančank, tujk le pet.

Zaradi korenitega pomlajevanja v konkurenci Larvika, Rostova in Baia Mareja nihče ne napoveduje napredovanja med evropsko 12-erico. To je želja, cilj pa ne. Ta je osredotočen predvsem na razvoj igralk. Strategija je prava, a na ta vlak bi morale slovenske prvakinje sesti oziroma obsedeti na njem, saj je bila pred leti usmeritev že podobna, že bistveno prej.

Včasih razmišljam, da je Krim skorajda talec mantre "vrnitev v evropski vrh". Tudi zato so nastajali razni projekti in cikli, ki so ostali brez kritja. Ne glede na zdrave ambicije bi se moral klub najprej sam distancirati od konteksta nekdanjega evropskega prvaka, ki tukaj in zdaj najpremožnejšim in najboljšim realno, brez vsakokratnih presežkov ni več konkurenčen.

Spet brezplačno na tekmo

Usmeritev z mladimi zahteva potrpežljivost, za katero so tudi zaprosili javnost. Tudi Zagrebova mladost, ki je zdaj med hiti lige prvakov, je pred leti dosegala bistveno skromnejše rezultate.

Krim je ponosen na svoje mladenke, ki jih je priključil članski ekipi. S tega vidika čudi odločitev o ukinitvi rednih novinarskih konferenc pred evropskimi tekmami, kjer bi ti Krimovi "otroci" dobili besedo, klub pa vsaj nekaj publicitete. Na prvo tekmo z Romunkami je vstop brezplačen, kar je obujena tradicija bližnje preteklosti.

Nekaj sto kupljenih vstopnic ne bi do vrha napolnilo blagajne, vsaj simbolični znesek, na primer en evro, pa bi bil znamenje priznanja za klub, delo, samopodobo in navsezadnje stopnjo tekmovanja v ligi prvakinj.