Olimpijski prvak preliva znanje na katarske mladince (video)

Rolando Pušnik je slovenska rokometna legenda. Bil je v jugoslovanski ekipi, ki je leta 1984 osvojila olimpijsko zlato, štiri leta pozneje je bil bronast. Vmes je postal svetovni prvak, z Zagrebom je dvakrat osvojil ligo prvakov. Za Slovenijo je branil 112-krat, tudi na olimpijskih igrah leta 2000. Pozneje se je posvetil trenerskemu delu, bil nekaj časa pri Krimu, nato pa sprejel izziv iz Katarja. Najprej je deloval v članski reprezentanci, po prihodu Valera Rivere, slovitega španskega trenerja, ki je šestkrat osvojil ligo prvakov, pa dela z vratarji v katarski mladinski reprezentanci. V tej zalivski državi je že štiri leta, zelo je zadovoljen in bi rad ostal čim dlje.

S kakšnimi ovirami ste se srečali, ko ste se podali v arabski svet?
Na začetku so bili težave, preden so igralci začeli trenirati, kot je treba, bili točni na treningih, začeli izpolnjevati vse zahteve. Spremenil sem se tudi sam v smislu izpopolnjevanja in izobraževanja, kar mi je omogočila tudi zveza. Ne bom rekel, da sem najpametnejši, ampak počasi napredujem. Bolj me krasijo delo na igrišču in izkušnje, ki jih prenašam na mlade. To se je že pokazalo in verjamem, da se bo še tudi v prihodnje.

Kakšno je katarsko rokometno zaledje?
S prihodom selektorja Valera Rivere je zavel novi veter in zveza je začela delovati drugače. Z njim sodelujeva super, zelo spoštuje vse svoje sodelavce, krije jim hrbet, razdaja svoje znanje, hoče pomagati. Ne le Rivera, vsa ekipa. Z Javierjem Equisoainom - Zupom (znani španski trener in zdaj selektor mladinske reprezentance Katarja, op. a.) imava svojo pisarno. Po cele dneve sva skupaj, pravi, da je več z mano kot s svojo ženo. Sodelovanje je na zelo visoki ravni.

Kakšen je princip dela Valera Rivere?
Zahteval je, da so mu reprezentanti na voljo, kadar on hoče. To je to. A ne gre za prvi primer. Dogajalo se je že pod prejšnjimi selektorji.

Kako poteka vaše delo z mladinci?
Naši mladinci so vpeti v delo v klubih, ampak imajo tudi med tednom pregledne treninge. Dobimo se in igramo tekme. Selekcija je korektna, bili smo azijski prvaki. Z generacijo letnika 1994 se pripravljamo na svetovno prvenstvo v Braziliji. Dva fanta letnika 1992 sta bila v A-reprezentanci, a sta izpadla, saj je bila usmeritev, da sta vratarja Danijel Šarić in Goran Stojanović.

Imamo tudi najboljšega vratarja azijskega prvenstva in še enega odličnega mladega vratarja. Oba sta bila na širšem reprezentančnem seznamu članov. Tudi v ozadju, pri mlajših je nekaj obetavnih vratarjev.

Komunicirate v angleščini?
Govorim osem jezikov. Angleščino, nemščino in španščino tekoče, nekatere druge jezike bolj površno. Dodajam tudi arabščino.

Katarci poznajo vaše uspehe iz igralske kariere?
Po odzivih sodeč, da. A jih ne izpostavljam velikokrat. To je obdobje, ki je šlo že zdavnaj mimo. Svoje znanje moram na fante prenašati na osnovi njihovih sposobnosti in značilnosti. Ne morejo delati tako, kot sem jaz pred mnogo leti. Ali se še postavim v vrata? Ko sta bila naša vratarja s člani v Barceloni, sem šel v vrata.

V prihodnjih letih pričakujete naravni prirastek rokometašev pravih katarskih korenin?
Dve, tri generacije bodo še morale iti skozi naše roke, da bodo prišli letniki okrog 2002. Gre za 16, 17 Katarcev. Čas bo pokazal svoje, a za zdaj gremo v korak z vizijo Valera Rivere in zveze. Vsaj pri meni ima izpopolnjevanje mladih izjemno velik pomen.

Kaj menite o množici naturaliziranih rokometašev v članski reprezentanci?
O tem ne bi razglabljal. Nima smisla. Hodim z vizijo zveze, sem v njeni službi.

Pričakujete, da bo svetovno prvenstvo dalo impulz vpisom otrok v rokomet?
Upamo, da se bodo zanimali. Nekaj mojih kolegov dela po šolah in skuša otroke usmeriti v rokomet prek krožkov, pozneje pa v klube. V kolikšni meri jim bo uspevalo, bomo videli. Za to je potreben čas.

Kako ocenjujete vlogo slovenske stroke v Katarju?
Gotovo je ta pozitivna. Borut Maček je prejšnji selektor Katarja. Tukaj je delal tudi Matej Fabčič. Imel sem srečo, da sem bil z njima in smo skupaj delali pri nekem projekut. Spet smo dvignili Katar, da je ta prišel do mednarodne veljave. Zdaj se ta pot le nadaljuje. Tukaj imajo dobro mnenje o Slovencih kot trenerjih in delavcih. Branko Filip je selektor kolesarske reprezentance, Tomi Jagarinec je kondicijski trener pri odbojkarjih, Mara Šolaja dela v ženskem rokometu, tu sta še Primož Pori in dr. Derviševič … Verjetno sem še koga pozabil.