Ponedeljek, 30. 1. 2017, 10.45
6 let, 7 mesecev
Odzivi bronastih junakov po vrnitvi v domovino
To ni bil boj za teran in Piranski zaliv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,03
4
Ko so slovenski rokometaši, ki so na svetovnem prvenstvu v Franciji osvojili bronasto medaljo, v nedeljo stopili na zagrebško letališče, kar niso mogli verjeti, kako bučen sprejem jim je pripravilo več sto navijačev. ''Sploh nismo še v Sloveniji, pa te pričaka takšna množica. Prekrasno,'' je poudaril eden izmed bronastih junakov, Matej Gaber.
Močnemu 25-letnemu Gorenjcu, ki meri v višino skoraj dva metra, se je v Zagrebu ob pogledu na zbrano množico, v kateri niso manjkali tudi njegovi sorodniki in prijatelji, raznežilo srce. ''Naredili smo nekaj, kar se sploh ne da opisati. Nobeden se še ne zaveda, kaj smo osvojili. To bo prišlo za nami. Ko smo se v Parizu srečali v nedeljo zjutraj, smo bili vsi nasmejani, a nobeden ni vedel, zakaj se smeji. Tega sploh ne moreš izraziti z besedami, prehitro je,'' je Matej Gaber prepričan, da bo pravi občutek, kaj pomeni biti tretji na svetu, podobno kot soigralci, doživel šele čez nekaj časa.
Matej Gaber (levo) se je v Zagrebu rade volje družil z navijači.
''Prišlo bo za nami. Smo pa neizmerno veseli. Sploh ko te tako pričakajo v Zagrebu. Sploh še nismo v Sloveniji. To je nekaj prekrasnega,'' je iskal besede, s katerimi bi izrazil navdušenje in ponos, ko je vstopil v osrednji prostor zagrebškega letališča in naletel na ogromen navijaški hrup.
S hrvaškimi rokometaši so prijatelji
Matej Gaber in Jure Dolenec, velika prijatelja iz Škofje Loke, sta pomagala slovenski reprezentanci do zgodovinskega uspeha.
Slovenija je za medaljo prikrajšala južno sosedo, navajeno osvajanja odličij na največjih tekmovanjih. V soboto jih je premagala v Parizu, s Hrvaško pa je imela opravka tudi dan pozneje, saj je letalo z bronastimi Vujovićevimi junaki pristalo prav v Zagrebu. Kako je obračun s sosedi podoživljal Škofjeločan?
''Ko sem spremljal dogajanje na socialnih omrežjih, sem videl, da se omenja boj za teran, pa za Piranski zaliv in tretje. Rad bi povedal, da je rokomet vseeno le šport. Vsi smo ljudje, s hrvaškimi rokometaši smo veliki prijatelji, ljubimo ta šport,'' je krožnega napadalca Pick Szegeda zmotilo vmešavanje političnih tem v sosedski derbi za tretje mesto, ki je na koncu po epskem preobratu osrečil deželo na sončni strani Alp.
Kaj je po prihodu v Zagreb povedal bronasti junak Matej Gaber? @SiolSPORTAL #rokomet pic.twitter.com/4xG77FH8K9
— RokPlestenjak_PS (@RokPlestenjak) January 29, 2017
Lepa gesta poraženih Hrvatov
Borut Mačkovšek je bil vesel hrvaških čestitk.
Po koncu nenavadnega dvoboja, enega najbolj dramatičnih na tem prvenstvu, se s Hrvati niso veliko pogovarjali. ''V našo slačilnico je prišel Zlatko Horvat (krilni igralec, ki je v zadnji sekundi polfinala zapravil 7-metrovko za zmago nad Norveško, op. p.) in nam pošteno čestital. To je bila lepa gesta. Hrvati so bili zelo razočarani, saj so že mislili, da imajo bron,'' je pojasnil Borut Mačkovšek, še eden orjak v slovenski reprezentanci.
''Hrvati so bili po tekmi slabe volje, mi pa nismo drezali v njih. So nam pa vsi čestitali od srca,'' ga je dopolnil Gaber.
Najvišji igralec v slovenski reprezentanci je Mačkovšek, le centimeter manjši pa je Blaž Blagotinšek (202 cm). Vprašali smo ga o očitkih, da je Sloveniji do zmage pomagalo dejstvo, da so imeli Hrvati za regeneracijo po polfinalu na razpolago dan manj počitka od Slovenije.
Blaž Blagotinšek se je na mejnem prehodu Obrežje z veseljem pridružil veselemu sprejemu.
''O tem smo se pogovarjali, a so Hrvati na tekmi pokazali, da lahko igrajo. Mi smo jih mogoče zaradi tega malce podcenjevali in vzeli z levo roko. Ko smo se zbrali in stopili skupaj, smo začeli verjeti, da zmoremo in zmagali,'' je ocenil 23-letni Celjan, član madžarskega velikana Veszprema.
Ne bo veliko časa za slavje
Veselje Mateja Gabra in Boruta Mačkovška na tekmi s Hrvaško.
Slovenski rokometaši so po Zagrebu doživeli še presenečenje, ko so jih na mejnem prehodu Obrežje ustavili navijači in jim priredili čustveno in vročo dobrodošlico, danes pa se bodo bronasti junaki predstavili navijačem ob 17. uri pred ljubljansko Mestno hišo.
''Krasno. Poglejte množico, ki se je zbrala (nam je pokazal s prstom na navijače v zagrebškem letališču, op. p.). Tudi njim moramo dati neko zadoščenje, ker so nas tako bodrili. Žal ne bo veliko časa za slavje, saj je sezona v polnem teku in moram hitro na Madžarsko,'' Gaber ni skrival mešanih občutkov. Vesel je, ker se bo danes družil z navijači še v Ljubljani, žalosten pa, ker ne bo mogel sanjskega dosežka v Parizu z domačimi proslavljati v nedogled.
Slovenija je letos dočakala prvo medaljo na svetovnih prvenstvih v najmočnejših ekipnih športih. V nogometu, košarki, odbojki ali hokeju na ledu je še nima.
''V Parizu smo po zmagi nad Hrvaško bolj malo spali. Adrenalin je delal s polno paro. To se ne dogaja pogosto v življenju, zato je to treba proslaviti. Čas za spanje bo v prihodnjih dneh,'' nam je zaupal 24-letni Mačkovšek, ki si rokometni kruh služi v knežjem mestu.
Vsi so pričakovali, da bodo hitro doma
Blaž Blagotinšek na zagrebškem letališču v druščini nadobudnih ljubiteljev rokometa.
Čeprav so mnogi slovenski rokometaši višji od dveh metrov in težji od 100 kg, njihova telesa pa so polna mišic, so se zgodovinskega dosežka veselili kot mali otroci in si po pisku sirene skakali v objem ter se podili po igrišču.
''Res smo bili kot mali otroci. Kdo ne bi bil? To je velik uspeh za nas, za mlade fante. Nobeden si ni mislil, da bomo na tem prvenstvu osvojili medaljo. Vsi so pričakovali, da bomo hitro doma, a so se nam stvari poklopile,'' je 23-letni Celjan Blagotinšek vesel, da se niso uresničile napovedi mnogih.
Krožni napadalec je priznal, da je med prvenstvom spremljal medije in nekatere kritike, ki so se pojavljale na socialnih omrežjih. ''Malo sem jih spremljal, kaj veliko pa spet ne. Morali smo se vendarle osredotočati na igro.''
Kdor ne skace ni Slovenec, hej hej hej! Avtobus z junaki odhaja novim zmagam naproti. @SiolSPORTAL #rokomet pic.twitter.com/nOPkhzdOXl
— RokPlestenjak_PS (@RokPlestenjak) January 29, 2017
Vujović je v zdaj že slovitem napotku v minuti odmora dejal rokometašem, da morajo v zadnjih desetih minutah srečanja pustiti življenje na igrišču. ''Takrat smo bili pod enim adrenalinom. Že smo se vračali. Sami smo začeli verjeti, da mogoče le ni prepozno. Odigrali smo vrhunsko obrambo in leteli po igrišču. Celotno tekmo smo bili v ozadju, potem pa doživeli svojih 10-15 minut in jih povozili,'' je prepričan Izolan. Zanj nima bronasta medalja zlatega, ampak diamantni lesk. ''Ker je tako trdo prigaran,'' je dodal.
O selektorju Veselinu Vujoviću, ki je bil v nedeljo na zagrebškem letališču in mejnem prehodu Obrežje najbolj zaželena oseba za spominske fotografije, med katerimi so prevladovali selfieji navdušenih navijačev, imajo njegovi izbranci le pohvalne besede.
Veselin Vujović
''Zna te motivirati, zna z besedami. Je pravi trener. Odličen,'' je šefa pohvalil Blagotinšek, eden izmed junakov slovenskega preobrata, ki se je začel v drugi polovici zadnjega polčasa. Takrat je z nekaj zaporednimi zadetki pokazal soigralcem, da je hrvaška obramba še kako ranljiva.
Tako izčrpan, da ga vse boli
Ko se je slovenska rokometna reprezentanca v nedeljo vrnila v Slovenijo, se v Parizu sploh še ni začel finale evropskega prvenstva. Je bilo fantom kaj žal, ker niso mogli v živo spremljati vrhunca tekmovanja?
Dame in gospodje, strelec zmagovitega bronastega zadetka Borut Mackovsek. Visok clovek za visoke cestitke. @SiolSPORTAL #rokomet pic.twitter.com/E8RZTk5hrs
— RokPlestenjak_PS (@RokPlestenjak) January 29, 2017
''Če povem iskreno, sem komaj čakal, da se konča tekma s Hrvaško. Želel sem si le, da zmagamo in gremo domov. Tako si je želela večina fantov. Zdaj sem izčrpan, vse me boli. Zdaj samo počivam. Branko (trener Celja Branko Tamše, op. p.) nam je dal prosto do srede zvečer. Odšel bom še na sprejem v Ljubljano, potem pa sledi strogi počitek,'' je z izčrpanim glasom, v katerem pa je bilo zaznati ogromno sreče in zadovoljstva, povedal Mačkovšek.
Slovenskega selektorja Veselina Vujovića so v Zagrebu pričakali tudi številni hrvaški novinarji. Dobro ga poznajo, saj je v zadnjih letih vodil RK Zagreb.
Slovenska reprezentanca je v Parizu dala vse od sebe. Na igrišču je pustila še zadnji atom moči. V teh dneh, ko doživlja čestitke na vsakem koraku, se bo skušala vsaj malce spočiti. Zaslužila si je ...
4