Igor Vori – deset let, osem kolajn

Poleg Blaženka Lackovića je 32-letni krožni napadalec Igor Vori edini hrvaški reprezentant, ki v izbrani vrsti vztraja vse od leta 2003, ko se je z naslovom svetovnih prvakov na Portugalskem začela pravljica kockastih. Pet evropskih in pet svetovnih prvenstev ter troje olimpijskih iger. Desetletje izjemnih uspehov, desetletje, požlahtnjeno z osmimi kolajnami, pri vseh pa je bil poleg tudi 32-letni Vori, ki ima v vitrini med drugim tudi svetovno in olimpijsko zlato.

Čeprav je bila večina blišča ob hrvaških uspehih ponavadi namenjena Ivanu Baliću, Petru Metličiću, Ivanu Čupiću in drugim, je bil Vorijev učinek tako v obrambi kot v napadu ne le nezanemarljiv, morda celo nenadomestljiv, sicer bi si težko razlagali zgoraj opisano konstanto udeležb na srečanjih evropske, svetovne in olimpijske rokometne smetane. S tremi centimetri prek dveh metrov, izjemno gibljivostjo in dolgimi rokami predstavlja uspešen profil obrambnega igralca tudi na prednjih položajih. S 193 goli je seveda daleč najbolj izkušen v zasedbi Slavka Goluže, zabil pa je 514 golov, kar je skoraj 200 več kot drugi najuspešnejši strelec trenutne zasedbe in njegov soigralec pri Hamburgu Domagoj Duvnjak.

Ravno utrujenost zaradi obilne klubske minutaže je bila eden od razlogov, da si je po olimpijskih igrah zaželel počitka in sprva odpovedal nastop v Španiji. Nato pa ga je hrvaško strokovno vodstvo le pregovorilo. Pred kratkim je postalo tudi jasno, da bo bunedsligo Vori zamenjal za Francijo, kjer je podpisal za premožni PSG. V njegovi biografiji so kot postaje navedeni še Zagreb, kjer je začel kariero in igral v treh obdobjih,Conversano in Barcelona, za katero je igral dve sezoni.