Dragan Gajić edina zvezda, ki sije brez blišča kolajne

Dragan Gajić je dodana vrednost slovenske reprezentance. Tridesetletni Celjan je edini v ekipi zvezd svetovnega prvenstva v Katarju, ki ni osvojil kolajne. Ob njegovem boku so Thierry Omeyer, Nikola Karabatić in drugi. Na devetih tekmah je dosegel 71 golov s 76-odstotno učinkovitostjo. Z osmim mestom slovenske reprezentance je zadovoljen, a vseeno meni, da bi lahko reprezentanca pokazala več. Predvsem več čustev na igrišču.

Svetovno prvenstvo v Katarju ste odigrali zelo konstantno, redke so bile tekme, ko vam ni šlo. Vaše povprečje je bilo skoraj osem golov na srečanje. Komentar? Super. Najprej bi se zahvalil soigralcem. Brez njih bi bilo to nemogoče doseči. Zaupajo mi tako oni kot trener in dajejo žoge. Skozi ves turnir sem se trudil čim bolj pomagati ekipi. Če potegnem črto, lahko iskreno povem, da sem super zadovoljen. Proti Katarju sem odigral slabšo tekmo, a sem se nato proti Braziliji takoj pobral in odigral še bolje kot prejšnje dni. Zelo sem vesel zaradi psihične pripravljenosti na turnirju. Fizična tako ali tako nikoli ni bila vprašljiva. Presrečen sem, da sem tudi na reprezentančni sceni opozoril nase in da sem vrhunsko krilo.

Slovenija je osvojila osmo mesto. Z zmago nad Nemčijo na zadnji tekmi bi bila lahko sedma in si zagotovila neposredno vstopnico na olimpijske kvalifikacije. Kaj je šlo narobe? Kar zadeva igro, nismo pravi, v dvoboje ne gremo brezkompromisno, v "meso", kot bi morali iti. Škoda, ampak na koncu smo lahko zadovoljni z rezultatom tako igralci kot strokovno vodstvo, javnost, novinarji. Kakorkoli obrnemo, z zaradi poškodb zdesetkanim igralskim kadrom in pripravami, na katerih niti enega treninga nismo naredili popolni, moramo biti zadovoljni. Morda pa malo manj z igro.

Ste torej padli fizično? Vsi moramo pokazati še malo več "krvi" na igrišču. Gotovo si želimo zmagati, a ko nas nekdo pogleda, ne dobi takšnega vtisa. Čustva se moramo naučiti izražati na igrišču, kakršnakoli: veselje, žalost, jezo, razočaranje. To nam bo še bolj pomagalo, da bo ekipa igrala kot eno. To nam je na tem turnirju manjkalo, krasilo pa nas je v Španiji na prejšnjem svetovnem prvenstvu.

To je problem priprav, ki smo jih opravili na petdesetih odstotkih. Vedno ko smo začeli malo bolj trenirati, smo dobili občutek, da se je nekdo poškodoval. Selektor je dejal, da smo takšni, kot bi bili narejeni iz stiropora. Gotovo priprave niso bile takšne, kot se za svetovno prvenstvo spodobi.

A gre za fizični vidik. Odsotnost spodbujanja, ki smo jo zaznali še posebej na zadnji tekmi, pa izvira iz psihologije, mar ne? Mislim, da gre za povezani stvari. Ko ekipa občuti, da smo nemočni … Ko je najtežje, je treba stopiti skupaj. Če si dobro fizično pripravljen, si tega sposoben, če nisi, ti jemlje preveč energije. Na žalost so nas poškodbe tako zdesetkale in že pred svetovnim prvenstvom smo rekli, da naš cilj ne more biti več polfinale in boljša uvrstitev kot v Španiji. Ker to ni realno.

Naš cilj je bil četrtfinale. A igro moramo dvigniti na višjo raven, če želimo biti videti kot močna reprezentanca. Gre za značaj vsakega posameznika. Če igraš proti Dancem za peto mesto, moraš gotovo pokazati več čustev in želje. Vem, da imajo moji soigralci srce, veliko kot Slovenija, in močno željo. Ampak to moramo pokazati na igrišču. Potem bodo trener, vi in, kar je najpomembnejše, nasprotna ekipa dobili občutek, da smo rokometna velesila. Tukaj nas zmanjka. Gre za posameznikovo pripravo na tekmo in tekmovanje. Nemci so po kakovosti približno na naši ravni. Nadigrali so nas s psihološkega vidika. V želji, da končajo na sedmem mestu, so bili boljši od nas. Več energije moramo vložiti v takšne tekme.

Je čas za svežo kri v reprezentanci? Selektor izbira igralce. A v reprezentanci ne more igrati vsak. To se je pokazalo v preteklosti in se bo tudi v prihodnosti. Igranje za klub in reprezentanco je nekaj drugega. Dejstvo je, da imamo v Sloveniji na srednjem zunanjem in na desnem krilu ogromno potenciala. O teh fantih sem prepričan, da bodo v prihodnosti nosili glavno breme reprezentance. Naj pritiskajo na nas, naj delajo. Ko bomo "starejši" začutili, da jim ne moremo parirati, jim bomo odstopili mesto.

Dokler pa čutimo, da lahko igramo na višji ravni kot oni, naj se trudijo, kot sem se trudil jaz, kot so se trudili vsi, ki so danes nosilci igre. Ko sem pred desetimi leti prišel v reprezentanco, sem gladko izpadel iz ekipe za svetovno prvenstvo v Tuniziji. Lahko bi spustil glavo dol, podobno tudi na prvenstvih, na katerih nisem veliko igral. A boril sem se, tako kot naj se borijo mladi. Če pogledamo realno, na mednarodni klubski sceni nihče od nas, razen Uroša Zormana in Vida Kavtičnika, ni dosegel nič. Ne vem, zakaj bi se kdo od nas moral visoko nositi ali imeti za zvezde, ker to nismo.

Se vam zdi, da se Slovenija oddaljuje od najboljših ekip glede na svetovno prvenstvo v Španiji. Ali ste tam presegli same sebe? V Španiji smo imeli strelca. Dva. To je bila največja razlika. Imeli smo tudi zdrav osrednji blok, točno se je vedelo, kaj kdo dela v določenem trenutku. Na nekaterih tekmah se zaradi poškodb nismo mogli odzvati po želji, a prepričan sem, da so si fantje želeli najboljše. Vsi smo si. Manjkajo pa nam strelci. Ko ga bomo dobili, sem prepričan, da spet lahko napadamo polfinale.

Jure Natek je bil na naših prvih petih, šestih tekmah naš najvišji zunanji igralec in smo imeli najboljši napad prvenstva. Z dobrim strelcem bodo imeli več prostora tako krožni napadalci in zunanji igralci. To bo nova dimenzija rokometa. Vem, da marsikdo od vas tega ne razume, ampak z dobrim strelcem je vse skupaj lažje. Če pogledamo vseh osem četrtfinalistk – vse imajo v ekipi najmanj tri "šuterje". Zamislite si, kako dobro bi bilo za naše spretne zunanje igralce, da bi večina tekmečeve obrambe bila na osmih, devetih metrih.

A tega ni. Tekmeci so gosti v obrambi, v zadnjem obdobju so začeli zelo dobro zapirati tudi krila. Pošalil sem se, da še s tribune nismo mogli več skočiti v šestmetrski prostor. Na tak način je težko igrati. Iz sebe smo stisnili maksimum, a škoda, da nismo vložili še nekoliko več energije in čustev v tekmo.