Celjani močno namučili veliki Veszprem, ki pa odhaja domov pojoč

Celjski in veszpremski rokometaši so v zadnjih treh sezonah v skupinskem delu lige prvakov neločljivi. Nocoj je bila že peta medsebojna tekma v tem obdobju in prav vsakokrat je slavil madžarski velikan. Najbližje presenečenju, konkretno remiju, so bili Celjani na gostovanju v lanski sezoni, a niso izkoristili sedemmetrovke, ki bi jih pripeljala do izenačenja v končnici. Zadnja celjska zmaga nad Veszpremom pa sega v sezono 2007/08. Ni treba posebej poudarjati, da iz tistega obdobja pred pravljičnimi sedmimi leti v Zlatorogu ne igra nihče več.

Tokrat pravljice ni bilo, čeprav so se Celjani pred skorajda polnim Zlatorogom in tisoč gostujočimi navijači odlično borili. V drugem polčasu so igrali bolje kot v prvem, ko so preveč grešili v napadu. Imeli so dve možnosti za izenačenje, a jim preobrata kljub odlični predstavi vratarja Matevža Skoka (12 obramb) ni uspelo pripraviti.

Veszprem je sicer v Celje pripotoval brez levičarja številka ena Laszla Nagyja in še v zadnji sezoni člana Celja Mateja Lekaija, rahlo načet je bil tudi drugi desni zunanji Christian Zeitz. Vseeno je Veszprem osvajanje Zlatoroga izvajal s štirimi nekdanjimi celjskimi rokometaši – Renatom Sulićem, Mirsadom Terzićem, oba sta bila v pivovarski ekipi, ki je zadnja premagala madžarske prvake, Mirkom Alilovićem in seveda še lanskim ljubljencem Florijanov Gašperjem Margučem.

Z ramo ob rami deset minut

V Zlatorogu je potekala srdita bitka. Goli so bili redki, ostrina ne. Celjani so držali stik do desete minute, oba dotedanja gola je prispeval Miha Zarabec s sedemmetrovk. Kmalu so se Celjanom začele serijsko dogajati tehnične napake v napadu. Med 11. in 18. minuto so slovenskih prvaki kar petkrat izgubili žogo, skupaj v prvem polčasu desetkrat. To je občutno preveč za ambicije postaviti se po robu tako vrhunski ekipi. Nekatere žoge niso bile le izgubljene, ampak podarjene. Za protinapade pa bliskovitih Madžarov ni bilo treba dvakrat prositi.

Morda je bila odsotnost Nagyja celo celjski minus, saj sta njegovi menjavi Peter Gulyas in Carlos Ruesga, sicer po poklicu krilni in srednji zunanji igralec, z zadetki in prodori skrbela za vzdrževanje in višanje Veszpremove prednosti. Ta je bila najvišja v 27. minuti, ko je krožni napadalec Andreas Nilsson, ki je v Zlatorogu vselej odličen, zabil za 12:6.

Pogrešani Miha Zarabec

Beloruska sodnika sta uglednim gostom pogledala skozi prste pri nekaj korakih, a bi se bilo nesmiselno izgovarjati na njiju. Zarabec je bil tokrat nerazpoložen, redke so bile žoge na krilna položaja, v osrčju šestmetrskega prostora pa so bili združeni narodi, zbrani pod Veszpremovimi barvami, previsok zid. Bolje bi bilo mogoče izkoristiti tudi igralca več.

A tudi to bi šlo, če ne bi bilo začetniških napak v napadu … Še dobro, da je soigralcem hrbet kril spet odlični Matevž Skok, ki je imel do polovice tekme šest obramb. V nasprotnem primeru bi bila razlika gotovo višja od petih golov.

Nekaj upanja vzplamtelo, a …

Dva zaporedna zadetka Poteka in Razgorja sta vrnila nekaj optimizma na skoraj popolnoma zasedene tribune Zlatoroga. Odlični Roland Mikler, eden najbolj vročih vratarjev lige prvakov, je Razgorju v razmiku le nekaj sekund obranil sedemmetrovko in protinapad. Vseeno so tudi Madžari začeli grešiti, štiri tehnične napake v uvodnih desetih minutah, in pivovarji so se v 38. minuti približali na znosna dva gola. Popolnega priključka vendarle ni bilo, saj so madžarski prvaki zadeli dvakrat zapored. V nadaljevanju se je gostujoča prednost sukala okrog treh, štirih golov.

Luka, Blaž in Tilen še naprej ponujali možnost

Dvorana je vzkipela od navdušenja v 50. minuti, ko je Luka Žvižej kaznoval Miklerjev izlet iz vrat, zadel v nebranjeno mrežo in na semaforju se je zasvetil izid 19:20. Tako blizu Celjani niso bili vse od 11. minute. Še več, pivovarji so imeli napad za izenačenje. Zarabec je izgubil žogo, Marguč pa zabil. Branko Tamše je na črto v napad poslal Živana Pešića, Blaž Janc pa je spet znižal.

Po Veszpremovi šesti izgubljeni žogi v drugem polčasu sta sodnika razveljavila gol Ivića zaradi domnevnega prekrška v napadu, na drugi strani je zadel odlični Gulyas. A na to je z golom odgovoril Tilen Kodrin. Do konca je ostalo še pet minut, Celje pa je bilo v minusu za gol.

Mikler mož odločitve

Da se je tekma prelomila, je postalo jasno, ko je Mikler pri madžarskem vodstvu za dva gola najprej obranil sedemmetrovko, nato pa še (pre)hitri strel s tal Zarabcu. Časa je zmanjkovalo, prikradlo se je tudi nekaj živčnosti, a poraz je bil neizogiben. 24:21 s cepelinom v zadnjih trenutkih tekme.

To je to. Dva svetova. Tudi nekoliko oslabljeni gostje so bili pač boljši, kakovostnejši, učinkovitejši, spretnejši. Celjanom pa ostaja grenak priokus zaradi medle napadalne igre v prvem polčasu in spodbuden drugi del. Skupni vtis ni slab. Liga prvakov se bo nadaljevala po reprezentančnem premoru. Celjane 13. novembra čaka še en prvovrstni izziv, in sicer gostovanje pri Rhein-Neckarju.