SiolNET. Sportal Rokomet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Andrea Lekić: Plača pri rokometašicah do 16.000 €

1

termometer

Kapetanka srbske rokometne reprezentance Andrea Lekić, ki jo Krimovi navijači še vedno obožujejo, je pred vključenim diktafonom spregovorila tudi o rečeh, glede katerih športniki raje molčijo.

Andrea Lekić je bila in ostaja velika junakinja v očeh Krimovih navijačev, ki so ji pred meseci ob gostovanju njenega Györa pripravili veličastno odbrodošlico z napisom Andrea, dobrodošla doma. V pogovoru za srbsko Politiko je ena najboljših rokometašic zemeljske oble razkrila svoj pogled na življenje, ostale športe, Ljubljano, moške, denar in še kaj.

Po izgubljenem polfinalu pred kratkim minulega evropskega prvenstva v njeni domovini so tekle solze, naposled so Srbkinje osvojile četrto mesto. ''Če bi nam nekdo ponudil četrto mesto pred prvenstvom, bi ga sprejele z obema rokama. Najpomembneje je, da smo si na tekmovanju pridobile samozavest in da bomo na naslednjih turnirjih brez strahu,'' pravi 25-letnica. Srbija bo naslednje leto gostila tudi žensko svetovno prvenstvo.

Andrea rokomet igra od 11. leta, še zdaleč pa to ni (bil) njen prvi šport. Dotlej je trenirala karate, odbojko in tenis, bila pa je tudi prva strelka nogometnega prvenstva osnovnih šol. Krim je bil njen četrti klub, v Ljubljano je prišla leta 2007 in ostala štiri sezone: ''Slovenija v meni budi najlepše spomine. Doživela sem jo kot svoj drugi dom. Bila sem članica ekipe, ki je dvakrat osvojila ligo prvakov. Tudi zasebno sem se počutila več kot lepo. Vsako leto sem dobila v uporabo novi avtomobil, v Sloveniji pa je blizu vse – morje, planine, Italija, Avstrija, jaz pa obožujem potovanja.'' Vprašanjem o zaslužku se športniki najraje izogibajo. Saj veste, nevoščljivost in te reči. A ne Lekićeva, ki je na vprašanje o stanju na tekočih računih rokometašic odvrnila: ''Klubi omogočajo igralkam vse pogoje za normalno življenje: stanovanje, hrano, avtomobil na uporabo in mesečno plačo. V Evropi so le trije klubi, ki rokometašice lahko dobro plačajo – moj Györ, romunska Valcea in podgoriška Budućnost. Najmanjši mesečni prihodki so okrog 1.500 evrov, največji pa okrog 16.000. Povprečje je okoli 5.000.''

Rokomet pa je študentki fakultete za turizem in hotelirstvo dal še mnogo več kot le evre: ''Naučil me je, kako naj se sama borim za mesto v ekipi in življenju. Šport je vse, kar vidite na igrišču: smeh, veselje, žalost, solze. Šport me je ojeklenil. V vseh pogledih sem postala močnejša. Spoznala pa sem tudi vrsto prijateljev, kar je posebno dragoceno,'' izpostavlja snovalka igre evropskega podprvaka, ki obožuje druženje, potovanja, branje in glasbo. Vsekakor pa skuša usmerjati tok svojega življenja in ga ne prepuščati nizu naključij: ''Trudim se, da ga oblikujem, obožujem, ko ga usmerjam. Včasih pa ga tudi pustim, da teče, kakor ga potisnejo okoliščine. Vseeno vedno vem, kdaj je treba upočasniti, kdaj pa pospešiti tok življenja. V vseh odnosih me vodi srce.

Intervju s široko tematiko pogledov na življenje se ni ognil vprašanju, ali Lekićeva srečo lovi ali izziva. ''Po mojih izkušnjah vse pride po zaslugah. Kar lovite, vam najpogosteje zbeži. Izzivanje sreče mi je bližje. Dejstvo je, da si je srečo treba tudi zaslužiti, ne pa jo le čakati. To je najbližja pot do nje. Kot se gradi igra, se gradi tudi sreča,'' je s pomenljivo mislijo, ki bi si jo morda veljalo kar zapisati, sklenila ena najboljših rokometašic, ki so kdajkoli igrale na Krimu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin