SiolNET. Sportal RIO 2016
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Iz arhiva: Ko bom velik, bom jadralec ali jadralka

Intenziven kot formula 1, Žbogarju pa lahko prinese nov vpis v zgodovino

0

termometer

Vasilij Žbogar
Foto: Stanko Gruden, STA

Jadranje je samostojni Sloveniji prineslo že dve olimpijski medalji. Obe po zaslugi 41-letnega Izolčana Vasilija Žbogarja, ki se mu v Riu de Janeiru nasmiha novo olimpijsko srebro. Jadranje je eden tistih športov, ki najbolj spodbujajo otrokovo samostojnost, saj si na morju povsem sam in odvisen od narave in lastnih odločitev, hkrati pa je po mnenju naših sogovornikov, ravno zaradi tega eden najlepših.

Jadranje je v zadnjem tednu po zaslugi Vasilija Žbogarja, našega najtrofejnejšega jadralca in vzornika številnim mladim jadralcem, spet v medijskem ospredju. Upravičeno, Žbogar se na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru bori za svojo tretjo olimpijsko medaljo.

Vasilij Žbogar se danes na olimpijskih regatnih poljih bori za svojo tretjo olimpijsko medaljo. Vasilij Žbogar se danes na olimpijskih regatnih poljih bori za svojo tretjo olimpijsko medaljo. Foto: Stanko Gruden, STA

V optimista že pri sedmih letih

Otroci se z jadranjem lahko začnejo ukvarjati že pri šestih letih. "Z osnovami jadranja se običajno seznanijo v času poletnih počitnic, ko na Obali potekajo tečaji jadranja," nam je pojasnil trener Vito Batistić iz Jadralnega kluba Burja. Nekateri se osnov jadranja lotijo samo zato, da se znebijo strahu pred morjem.

Tisti, ki vztrajajo, že čez nekaj mesecev dobijo svoj čoln, t. i. optimist, ki je osnova vsega jadranja. To je za otroka velik korak, poudarja Batistić. "Ko dobi svojo barko, se mu odpre svet. Dobi svojo lastnino in sam odloča o vsem, kar se bo na morju zgodilo."

Otroci lahko z optimisti jadrajo že pri sedmih letih. Otroci lahko z optimisti jadrajo že pri sedmih letih.

Samostojnost z velikim S

Sekretar Jadralne zveze Slovenije Romeo Podlogar je prepričan, da gre za najbolj kompleksen šport, v katerem otrok pridobi delovne navade, se hitro osamosvoji, nauči se opazovati okolico in ravnati v skladu z zakoni narave ter sprejemati lastne odločitve. "Otroci se naučijo razumevanja pravil in ravnanja ob kršenju pravil," poudarja Podlogar.

Čeprav mnogi mislijo, da na barki pač sediš in pustiš, da te veter nosi sem ter tja, pa je to daleč od resnice. "Pri jadranju fizično dela celo telo. Treba je ravnati barko, kar zahteva veliko moči. Jadranje je v tem pogledu nekoliko podobno formuli 1. Tudi tam so sile precejšnje. Trebušne in hrbtne mišice so neprestano obremenjene, v vseh ostalih zahtevah pa je povsem enakovredno ostalim športom," dodaja.

Trener Vito Batistić iz Jadralnega kluba Burja s svojimi varovanci. Trener Vito Batistić iz Jadralnega kluba Burja s svojimi varovanci.

Komu bo prej uspelo?

"Tekmovalno uspe predvsem tistim, ki so neustrašni in inteligentni," poudarja trener. "Na morju je namreč treba razbrati, kaj ti ponujajo vetrovi, se odločiti za temu primerno taktiko in podobno. Jadralci morajo biti agresivni, podobno kot košarkarji pod košem, in vztrajni," dodaja.

Trening jadranja traja vse leto. Čez teden jadralci v telovadnici – svetovni prvak Rok Verderber trenira še akrobatiko, ki mu pomaga pri stabilnosti v barki – ob koncu tedna na morju.

Od ostalih športov se pomembno loči tudi po tem, da je velik porabnik časa. Da so jadralci po ves dan na morju. "Ob desetih se dobimo v marini in se ob ugodnem vremenu vračamo šele ob 17. uri," pojasnjuje Vito, ki trenira prvo ekipo optimistov in je trenutno na tekmovanju v Puli, potem pa ga čaka še regata v Maleziji.

Žbogar je vzornik številnim mladim jadralcem. Žbogar je vzornik številnim mladim jadralcem.

Kaj potrebujete za jadranje?

Jadralci poleg barke z jadrom poleti potrebujejo kratke hlače in majico, sončna očala in čepico ali ščitnik, pozimi pa se skrijejo v tako imenovano suho "tuto", ki otroke ščiti pred mrazom in ne prepušča vode.

Ni res, da je jadranje primerno samo za premožne

Za sezono jadralca v razredu optimist boste odšteli približno 600 evrov. Jadralni klub Burja svojim članom zaračuna samo letno članarino (50 evrov), zato da bi v ta šport pritegnili tudi otroke iz gmotno šibkejših družin. A še vedno je treba poravnati prijavnino (ta za optimiste znaša od 20 do 30 evrov, za višje razrede pa že 200 ali več) in plačati potovanja.

Glede na to, da je veliko regat razkropljenih po vsem svetu (Finska, Norveška, Malezija …) pa ta strošek ni zanemarljiv. Običajni mesečni strošek vadnine znaša 40 evrov, za jadralni tečaj, ki običajno traja od sedem do devet dni, pa boste odšteli med 200 in 300 evri.

Jadralni klubi razkropljeni po vsej Sloveniji

V Sloveniji imamo več kot 80 jadralnih klubov, od tega jih je 57 vključenih v Jadralno zvezo Slovenijo, ki jo od leta 2013 vodi predsednik Aljoša Tomaž. Glavnina tistih, ki se ukvarjajo z mladinskim in olimpijskim jadranjem, je skoncentrirana ob Obali, a jih najdemo tudi na vzhodnem delu Slovenije, tudi v Prekmurju, kjer se združujejo predvsem ljubitelji potovalnih jadrnic.

Sekretar JZS Podlogar ugotavlja, da se število jadralcev (trenutno je registriranih nekaj manj kot tri tisoč jadralcev) spreminja glede na ekonomske razmere – te vplivajo predvsem na število potovalnih jadrnic – in uspehe slovenskih tekmovalcev.

Po dveh olimpijskih medaljah Vasilija Žbogarja je zanimanje za ta šport zraslo, po olimpijskih igrah brez medalje (London 2012) je nekoliko upadlo, zdaj pa se, kot pravi Podlogar, spet zvišuje.

"Za posadkami Žbogar, Veronika Macarol in Tina Mrak sicer zeva generacijska luknja, a imamo v mladinskih razredih ogromno nadarjenih jadralcev," se smeji Podlogarju, ki priznava, da brez pomoči države in Fundacije za šport, vse to, kar dosegajo, ne bi bilo izvedljivo.

Tudi posadla Tina Mrak - Veronika Macarol se v Riu de Janeiru poteguje za olimpijsko medaljo. Tudi posadla Tina Mrak - Veronika Macarol se v Riu de Janeiru poteguje za olimpijsko medaljo. Foto: Getty Images

Opozarja, da se vse premalo zavedamo, da je jadranje za Slovenijo strateško ravno tako pomembno kot alpsko smučanje in smučarski skoki. "Zaradi Planice in Kranjske Gore ter ostalih slovenskih smučišč imamo smučanje in skoke, zaradi morja in dostopa na odprto morje pa jadranje in to je tudi s turističnega vidika še kako pomembno."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin