Največ pokaže, ko je najbolj pomembno - to zmorejo le največji šampioni

Kar nekaj atletov je v preteklosti že osvajalo medalje v mlajših kategorijah, a so se do članske, tiste, ki zares nekaj šteje, izgubili. Robert Renner je na letošnjem evropskem prvenstvu v Amsterdamu dokazal, da ga ne smemo šteti mednje. V skoku ob palici je osvojil bron in še enkrat dokazal, da je tekmovalec za velike tekme, saj v svoji karieri še nikdar ni odpovedal v ključnih trenutkih. To je lastnost, ki jo premorejo le redki.

Začelo se je z bambusovo palico

Milan Kranjc je njegov trener od samega začetka. Foto: Sportida Renner se je že kot otrok odločil, da bo skakal ob palici. To je počel že njegov oče in na eni od tekem, na kateri ga je spremljal, ga je ta atletska disciplina povsem prevzela. Takrat je bil še premlad za trening, je pa večkrat z bambusovo palico skakal in se igral na vrtu. Sprva je na šoli obiskoval atletski krožek, v šestem razredu pa začel tudi skakati ob palici. Oče je poznal trenerja Milana Kranjca, s katerim sodelujte od vsega začetka. Tudi on je bil skakalec ob palici, njegov osebni rekord pa je preskočenih pet metrov.

Rennerjev talent se je hitro razvijal, kmalu so prišle prve zmage, leta 2011 tudi naslov svetovnega mlajšega mladinskega prvaka. Istega leta je zmagal še na poletnem olimpijskem festivalu evropske mladine, kjer je preskočil že 531 centimetrov. Leta 2012 je šel še višje, preskočil 550 centimetrov, rezultatski vrhunec pa dosegel v dvorani leta 2013, ko je preskočil 562 centimetrov in postal državni rekorder.

Palico skoraj že postavil v kot

Tri tedne po tisti dvoranski sezoni so se začele pojavljati težave. Šlo je samo navzdol, začelo se je že s težavami pri zaletu, pri vbodu palice se ga je loteval strah. Bilo je vedno huje, dokler ni mogel več čisto nič. Težko obdobje se je dolgo vleklo. Bili so vzponi in padci, a prišel je le do petih metrov, višje ni šlo. Z ekipo so iskali rešitve, a ni nič pomagalo.

Spogledoval se je tudi že s koncem kariere. Foto: Sportida Lansko zimo je poskusil še s hipnozo in težave so bile po treh obiskih odpravljene. Začel je skakati brez težav in rezultati so se začeli spet vzpenjati. Ko je marsikdo nanj že pozabil, je lani povsem nepričakovano postal evropski prvak med mlajšimi člani. Med krizo je večkrat pomislil, da bi palico celo postavil v kot, a se je očitno odločil pravilno, saj se je vrnil na sam vrh, kjer je pred tem že bil.

Rekord in finale na svetovnem prvenstvu, medalja na evropskem

Na lanskem svetovnem prvenstvu v Pekingu je postavil aktualni državni rekord (570 cm) in se kot edini Slovenec prebil v finale, kjer je končal na 13. mestu. Letos je imel velike načrte že za dvoransko sezono, vendar je ponovno zašel v lažjo krizo, ki pa jo je na podlagi izkušenj hitro premagal.

Medalja v članski kategoriji je poplačala ves trud iz preteklosti. Foto: Peter Kastelic

Vse moči je nato usmeril v poletno sezono, prvi del pa opravil z odliko. Medalja na evropskem prvenstvu je pomenila odskočno desko na bolj priznane mitinge, saj je že dobil povabilo na miting diamantne lige, kjer bo nastopil v petek. To bo generalka pred olimpijskimi igrami, ki predstavljajo vrhunec kariere vsakega športnika. "O tem, da bi kaj podobnega kot v Amsterdamu ponovil v Riu, ne razmišljam. Cilj ostaja uvrstitev v finale, potem pa bomo razmišljali naprej," pravi 22-letni Celjan, ki ima pred seboj še bogato kariero in ne namerava spati na lovorikah: "Ostajam na realnih tleh. Če želim, da se bo še kdaj ponovilo, bo treba še naprej trdo delati.''