Zanimivosti o krompirju ...

Zgodovina Na območju Peruja so krompir poznali že 2500 let pred našim štetjem. Ko pa so v 16. stoletju krompir iz Amerike pripeljali v Evropo, še niso točno vedeli, kaj naj z njim. Najprej so ga imeli za okrasno rastlino. Minilo je kar 200 let, da se je to živilo razširilo med ljudi. Leta 1767 je Marija Terezija izdala ukaz o sajenju krompirja. Nizka cena krompirja in zmanjšanje lakote po Evropi zaradi krompirja sta verjetno dva glavna razloga, da je to gomoljasto živilo dobivalo vse večjo veljavo. Sorte Danes poznamo več kot tri tisoč sort krompirja različnih barv in struktur. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja. Neko sorto, imenovano mate, že od nekdaj uporabljajo kot spolno dražilo in na različnih koncih sveta ga prodajajo v tabletkah kot afrodiziak. Slovenci smo leta 1962 dobili svojo prvo sorto, krompir matjaž. Trenutno je registriranih 17 domačih sort.

Sestava Krompir vsebuje veliko količino vode, do 80 odstotkov, 1,7 odstotka beljakovin, 17,2 odstotka ogljikovih hidratov, 0,1 odstotka maščobe in približno 1,0 odstotka mineralnih snovi. Največ vsebuje železa, 0,9 miligrama na 100 gramov, 0,6 miligrama fosforja in veliko drugih vitaminov.

Uporaba

• 31 odstotkov za domačo uporabo • 30 odstotkov za zmrznjeni pomfrit • 12 odstotkov za čips • 15 odstotkov za ostalo

Krompir uporabljajo tudi v farmaciji, tekstilni, lesni in papirni industriji kot lepilo in vezivo ter v naftni industriji kot čistilo. Po podatkih FAO je trenutna svetovna proizvodnja krompirja približno 315 milijonov ton.