Maraton po Ljubljani
Petek, 16. 10. 2020, 17.16
3 leta, 6 mesecev
Je odpoved množičnih tekaških prireditev mogoče izkoristiti pozitivno?
Neobičajen prizor, ki bi moral dati slutiti, da bo letos vse drugače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,23
3
Današnja dokončna odpoved Maratona po Ljubljani, t. i. covid-19 različice klasičnega Volkswagen ljubljanskega maratona, je še ena v nizu številnih odpovedi v letu 2020. Preverili smo, kakšna je bila usoda največjih svetovnih maratonov v tem letu in kako so organizatorji znali izkoristiti nastalo situacijo. Aleš Hostnik, strokovnjak za športni marketing iz agencije Sport Media Focus, je prepričan, da je leto preizkušenj ponudilo tudi številne priložnosti. Jih bomo znali izkoristiti?
Tokijski maraton v začetku marca je bil prvi pokazatelj, da se nam tudi na področju množičnih tekaških prireditev obeta nenavadno leto. Namesto skoraj 40 tisoč tekačev je teklo le 200 povabljenih.
Da bo leto 2020 odstopalo tudi na področju množičnih tekaških prireditev, je postalo jasno že v začetku marca, ko so v Tokiu na znamenitem tokijskem maratonu, ki spada med šest največjih na svetu, zaradi preventivnih ukrepov, namenjenih zajezitvi širitve okužb z novim koronavirusom, na 42-kilometrski razdalji lahko nastopili zgolj povabljeni tekači.
Že marca: namesto tisoči tekačev zgolj peščica
To je v praksi pomenilo, da je namesto množice več kot 38 tisoč tekačev na tekmi sodelovalo zgolj 200 elitnih in peščica tekmovalcev na invalidskih vozičkih. Namesto tekaškega praznika, ki bi ga ob progi spremljalo na tisoče navijačev in več kot deset tisoč prostovoljcev, je tokijski maraton minil v precej manj evforičnem ozračju. Organizatorji so namreč javnost pozvali, naj si tekmovanje raje ogleda prek televizije.
Po dolgem zatišju različne izvedbe maratonov
Po tokijskem maratonu nas je čakalo dolgo zatišje. Večina držav je bila tako ali tako v popolni karanteni, odpovedi množičnih prireditev so se vrstile kot po tekočem traku. Številni organizatorji množičnih tekaških dogodkov so se odločali za virtualne različice, spet drugi so se znašli in tekačem ponudili drugačno izkušnjo.
Londonski maraton je bil prvi večji maraton v obdobju pandemije. Med zmagovalce se je nekoliko presenetljivo vpisal Etiopijec Shure Kitata (2:05:41).
Prvi veliki maraton, ki so ga izpeljali v novi koronavirusni realnosti, je bil londonski maraton, na katerem je lahko nastopilo zgolj 28 povabljenih tekačev, a je bila zgodba zastavljena tako, da je kljub skromnosti v številu udeležencev privabila veliko pozornosti.
Maraton, ki so ga izpeljali oktobra namesto aprila, je potekal v posebnih pogojih, na zaprti krožni trasi v priljubljenem parku St. James v sredini Londona. Dodaten magnet za medije in splošno javnost je predstavljala napoved dvoboja najhitrejših maratoncev Kenijca Eliuda Kipchogeja in Etiopijca Kenenise Bekeleja, ki bi se morala udariti za zmago in morda celo nov svetovni rekord. Čeprav je Bekele zaradi poškodbe dva dni pred tekmo odpovedal svoj nastop, je bil maraton ravno zaradi napovedi težko pričakovanega obračuna deležen ogromne medijske pozornosti.
Velikega odziva je bila deležna tudi virtualna različica londonskega maratona, saj ga je s pomočjo telefonske aplikacije skupaj preteklo kar 45 tisoč tekačev.
Vse oči so bile uprte v svetovnega rekorderja Kenijca Eliuda Kipchogeja, ki pa je pet kilometrov pred ciljem kljub precej umirjenemu tempu presenetljivo izgubil stik z vodilnimi. Kipchoge je na koncu ciljno črto prečkal kot osmi s časom 2:06:39, kar je natanko pet minut počasneje od svetovnega rekorda.
V Berlinu lovili rekord Kipchogeja
Za poseben izziv so se odločili tudi organizatorji berlinskega maratona. Konec septembra so izpeljali edinstveni virtualni tekaški dogodek, v katerem so tekači po vsem svetu tekli s posebno nalogo, podreti rekord Kipchogeja (2;01:39), ki ga je Kenijec lani postavil v Berlinu.
Dogodek so poimenovali 2:01:39 Challenge (#20139 Challenge), udeleženci pa so imeli natanko toliko časa in niti sekunde več, da na lastni koži preverijo, koliko kilometrov so sposobni preteči v tem času.
Tekači, ki so si želeli teči na berlinskem maratonu, ki je bil odpovedan že poleti, so v posebni virtualni akciji lahko lovili predlani postavljen svetovni rekord Kipchogeja (2:01:39). Izziva se je lotilo več kot 14 tisoč udeležencev.
Izziv je doživel izreden odziv – rekord je skušalo podreti več kot 14 tisoč udeležencev iz 121 držav – od tekačev do tekačev na rolerjih in invalidskih vozičkih, ki so fotografije svoje tekaške izkušnje ponosno delili na družbenih omrežjih. Rekorda seveda niso podrli, so pa tekači zabeležili kar nekaj impresivnih rezultatov, skupaj pa so pretekli skoraj 139 tisoč kilometrov, so sporočili organizatorji.
Udeležba na newyorškem maratonu – zdaj je edinstvena priložnost
Tudi organizatorji newyorškega maratona, ki vsako leto gosti več kot 50 tisoč maratoncev, se je odločil za posebno potezo. Na njihovem virtualnem maratonu (klasični je seveda odpovedan) bo lahko nastopil vsak, kar je posebna priložnost, saj je za nastop na maratonu v Velikem jabolku treba imeti ali veliko srečo pri žrebu, odličen maratonski čas ali pa posebno dobrodelno misijo. Vsak se je pri prijavi lahko odločil za eno od možnosti, ali bo tekel zaradi medalje, ljubezni do teka, v želji po uvrstitvi na maraton prihodnje leto in podobno.
Namesto Nočne 10ke na Bledu so tekači letos lahko opravili s skoraj 14-kilometrskim Blejskim razglednim trailom.
Namesto na Nočno 10ko na Blejski razgledni trail, za motivacijo Dukat Fit Izziv
V Sloveniji so se med tistimi, ki jim tekaške prireditve po pravilih NIJZ ni uspelo izpeljati, za drugačno kampanjo odločili le redki. Večina jih je izpeljala virtualni tekaški dogodek, peščica pa se jih je odločila za drugačen izziv.
Organizatorji Nočne 10ke so se odločili, da namesto edinstvene nočne tekme tekačem ponudijo Blejski razgledni trail (virtualno tekmovanje poteka do 30. oktobra), organizatorji projekta Priprave na Ljubljanski maraton pa so tekače in kolesarje zmotivirali s t. i. Dukat Fit izzivom, ki se ga je udeležilo skoraj 1500 udeležencev.
"Sponzorji iščejo izpostavitve, mi pa jih moramo ustvariti. Pokazati logotip je zgodba preteklosti. Dogodki in sponzorji morajo navdušiti. Takrat bomo videli tudi logotip. Kreativnost je še vedno našla rešitev, a moramo biti odprti za vse novosti in se ne bati sprememb," je prepričan Aleš Hostnik, strokovnjak za športni marketing pri agenciji Sport Media Focus.
Hostnik: Včasih si organiziral dirko, danes organiziraš doživetje
Aleš Hostnik, strokovnjak za športni marketing iz agencije Sport Media Focus, opaža, da so se koncepti zaradi koronakrize močno spremenili. "Včasih si organiziral dirko, danes organiziraš doživetje. To je ključ do uspeha," poudarja.
"Sponzorji iščejo izpostavitve, mi pa jih moramo ustvariti. Pokazati logotip je zgodba preteklosti. Dogodki in sponzorji morajo navdušiti. Takrat bomo videli tudi logotip. Kreativnost je še vedno našla rešitev, a moramo biti odprti za vse novosti in se ne bati sprememb," je prepričan.
"Ljubljanski maraton ni izkoristil priložnosti"
Dodaja, da nam je leto 2020 resda vzelo številne tekaške spektakle, a nam je po drugi strani ponudilo nove priložnosti, se pa ob tem poraja vprašanje, ali smo jih izkoristili.
"Škoda, da Ljubljanski maraton ni izkoristil priložnosti za obrat situacije v boljšo smer. Sponzorji izbirajo premium zgodbe, ki jih je mogoče ustvariti v vsakem obdobju. Vezi se ne pretrgajo kar tako, a ko ti prekineš stik in razočaraš, boš zelo težko gradil naprej.
Živimo v 2020, kjer tehnologija omogoča nepredstavljive priložnosti. Najbogatejši osebni stik pride na vrsto, ko bo to mogoče, in tukaj ni dileme. Do takrat pa je čas za iskanje novih poti in predvsem za pogumne odločitve. Tukaj ni prostora za romantiko, ampak trdo delo. Tekači se odzovejo vedno, ko ponudiš dobro zgodbo," ocenjuje Hostnik, tudi vlečni konj prej omenjenega tekaško-kolesarskega projekta Dukat Fit Izziv.
"Maraton je vse drugo kot le dnevna tekma in nova medalja v zbirki"
Hostnik meni, da odpoved največjih množičnih tekaških prireditev pomeni zaustavitev generatorja rekreacije, tekaške industrije, družbenega združevanja in komunikacijske platforme.
"Maraton je vse drugo kot le dnevna tekma in nova medalja v zbirki. Množični tek, ki predstavlja motivacijo za rekreacijo in nenazadnje ohranjanje zdravja, osebne uresničitve, pa tudi ustvarjanje tekmovalnega naboja, kar pa je tudi agregat za napredek in stalno draž ukvarjanja s tekom. Z drugega vidika pa gre za zaustavitev poslovnega motorja v športu, kjer organizatorji ostanejo brez glavnega dogodka, sponzorji brez priložnosti za komunikacijo, mediji brez vsebine in ljubitelji teka brez vrhunca sezone."
Bodo preživeli le najmočnejši?
Sogovornik pravi, da je sam že 13. marca začutil, da smo pred velikim izzivom, ki bo zaznamoval leto.
"Tako izrazit svetovni preplah, epidemija, karantena, navsezadnje hude posledice za človeštvo in odpoved olimpijskih iger so me spravile v prepričanje, da spomladanski maratoni, premaknjeni na jesen, ne bodo doživeli realizacije. Maratoni so najbolj množične manifestacije človeške rekreacije na enem mestu in to zagotovo ne bo na prvem mestu pri sproščanju ukrepov. Ko pa so poletni dnevi minevali z vsakodnevnim minimalnim prirastom okuženih in splošnim neupoštevanjem ukrepov, se mi je krepil dvom, da lahko vse skupaj traja morda leto ali dve. Zagotovo si nisem znal predstavljati vseh radikalnih odpovedi in spremembe družbenega življenja, a virus ne izbira," ugotavlja sogovornik, ki verjame v prilagoditev in proaktivni pristop.
"Zavzemanje stališča status quo se mi zdi najslabša izbira. Vsako angažiranje seveda zahteva ogromno energije, znanja, zaupanja, sredstva, rekrutiranja prave ekipe in prilagoditev. Ampak preživeli so vedno le tisti, ki so se prilagodili.
Morda je dobra stran situacije prav naravna selekcija, kjer bodo preživeli le najmočnejši, saj se je v zadnjih letih zgodila inflacija tekaških prireditev brez vsebine. Verjamem, da bomo lahko nekega dne ponovno tekli v množicah, morda celo še večjih, a ne smemo le čakati, se smiliti samim sebi in upati na boljše čase, sicer se nam bo vsa bogata zapuščina začela sesuvati.
Ponovna gradnja zahteva ogromno časa in sredstev. Zdaj je čas za nove zgodbe znotraj možnosti. Vprašanje pa je, ali smo jih pripravljeni spisati. Tekači čakajo. Sponzorji tudi."
3