S planinsko opremo je kot z zimskimi gumami. Obvezna je, tudi če je ne potrebuješ.

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, gorski reševalec in inštruktor GRZS, je na novinarski konferenci Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije vsem gornikom položil na srce, naj se zavedajo, da je v gorah te dni tako kot na cesti. "Čeprav je zima, razmere niso zimske, lahko pa se zgodi, da do njih pridete, zato se moramo nanje ustrezno pripraviti."

Cepin in dereze so v gorah obvezna oprema!

"Cepin in dereze so v zimskem času obvezna oprema, pa tudi če se izkaže, da smo jih v gore nosili zaman," poudarja Šerkezi. "To nam mora priti v kri, tako kot nam je prišlo to, da odpadke z gora nosimo v dolino."

Zaradi nevarnosti proženja snežnih plazov je s seboj priporočljivo vzeti tudi lavinsko žolno, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil, lavinsko sondo in aluminijasto lavinsko lopato. Vse to je treba znati uporabljati, pred prvo uporabo v sezoni pa tudi preveriti stanje opreme, je na novinarski konferenci poudaril Šerkezi.

Šerkezi predlaga, da si pred odhodom v gore zastavimo niz vprašanj:

1. Kako dobro sem pripravljeni? Psihično in fizično? Na podlagi pripravljenosti izberimo primerno turo.

2. Kakšna je izbrana pot? Pripravimo si načrt poti, jo razdelimo na manjše odseke, predvidimo počitke in čas hoje.

3. Ali imam vso potrebno opremo? Jo znam uporabljati? Preverimo stanje opreme.

4. Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko bistveno podaljšata čas hoje. Imam s seboj oblačila, ki me bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali so na poti koča, bivak, zavetišče, kamor se bom lahko umaknil? Razmere spremljajmo na spletni strani Agencije RS za okolje (Arso).

5. Kakšna je stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov? Razmere prav tako spremljajmo na strani Arso.

6. Ali smo koga obvestili o svojih načrtih? Informacijo o načrtovani poti pustimo tudi na armaturni plošči avtomobila.

7. Kako dolga je pot in koliko časa bom potreboval zanjo? Zavedajmo se, da smo na vrhu šele na polovici poti, največ nesreč pa se zgodi ravno ob vrnitvi v dolino. Pozimi se obvezno opremimo s čelno svetilko.

8. Kako strm in kakšen je teren?

9. Katere nevarnosti lahko na poti prežijo na nas?

10. Kako hoditi, kakšen tempo ubrati?

Sodelujte v posebni spletni anketi!

Da bi izboljšali lavinsko ozaveščenost in zmanjšali število posredovanj v gorah, so v odboru Gore in varnost, skupnem odboru GRZS in PZS, pripravili posebno spletno anketo z naslovom Snežni plaz, prek katere lahko vsak, ki se sreča s snežnim plazom, posebej takim, ki ni zahteval uradnega reševanja, sporoči svojo izkušnjo, s tem pa tistim, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ali reševanjem, pomaga, da izboljšajo svoje delo na področju lavinske varnosti v Sloveniji.

S pomočjo gornikov in turnih smučarjev želijo dobiti naslednje odgovore:

• Koliko nesreč ali skoraj nesreč v snežnem plazu se zgodi slovenskim gornikom na območju Slovenije (karta zajema tudi obmejno področje Avstrije in Italije), • kakšna je gorniška usposobljenost vpletenih, • kako so bili opremljeni na turi in • kakšne so bile lavinske razmere v času dogodka?

Anketa Snežni plaz je sicer anonimna, bodo pa njeni ustvarjalci veseli, če jim pustite svoj kontakt, da bi po potrebi lahko stopili v stik z vami.

Spletna anketa Snežni plaz oziroma obrazec o prijavi nesreče je na voljo tudi za mobilne telefone.