Nekateri so za umetno, drugi za naravno, a najbolj prija kombinacija

Zelene zime so v preteklih letih zahtevale postavitev snežne artilerije praktično na vsakem smučišču. Tudi slovenska niso nobena izjema. Brez snežnih topov bi bili upravljavci slovenskih smučišč bolj kot ne nemočni. Umetno zasneževanje je danes stalnica na Krvavcu, v Kranjski Gori, Cerknem, na Starem vrhu, Straži Bled in še kje.

Tehnični, kompaktni ali umetni?

Umetni, kompaktni ali tehnični? Razčistimo najprej z nesoglasjem okrog poimenovanja snega, ki ne pade dobesedno z neba. V pogovoru resda največkrat uporabljamo izraz umetni sneg, a se ga večina smučarskih delavcev otepa, češ da pri njem, razen umetne izdelave, ni prav nič umetnega. V vodo, ki je glavna sestavina kompaktnega snega, namreč ne vmešavajo nobenih umetnih dodatkov. Najljubša jim je uporaba izrazov, kot sta tehnični ali kompaktni sneg.

Velika razlika med kompaktnim in naravnim snegom

Oba, tako kompaktni kot naravni sneg, druži enaka komponenta, voda, razlikujeta pa se po obstojnosti in strukturi. "Kompaktni oziroma tehnični sneg je umeten sneg, ki ga izdelamo s snežnimi topovi. Je trikrat trši od naravnega snega, saj med drobnimi ledenimi kroglicami, ki tvorijo kompaktni sneg, ni nobenega zraka in je trikrat bolj obstojen kot naravni," je naši želji po čim bolj laični razlagi razlik med kompaktnim in naravnim snegom ustregel Aleš Finžgar, vodja smučišča na Straži Bled. "Naravni sneg je sestavljen iz kristalov in je mehkejše strukture, saj je v njem več zraka," dodaja.

Kako sploh nastane kompaktni sneg?

Umetno zasneževanje je kompleksno, zanj pa mora biti izpolnjenih cel kup pogojev, od ravno prav mrzle vode (pod štirimi stopinjami Celzija), mrzlega zraka (pod minus tremi stopinjami, idealno je manj kot minus pet stopinj Celzija) do čim nižje vsebnosti vlage v zraku. A bolj kot to je ključna vlažna temperatura, ki predstavlja tako imenovano računsko temperaturo, ki govori o razmerju med vlago in temperaturo, je za Sportal pojasnil prvi mož RTC Žičnice Kranjska Gora Roman Slivnik, ki je opisal tudi postopek nastanka kompaktnega snega.

"Sneg nastane kot kombinacija vode in zraka. Med nastajanju mešanice se v snežnem topu ustvarijo kristali, ki se izločajo skozi eno vrsto šob na snežnem topu. Nanje pa se potem vežejo kapljice vode, ki se izločajo skozi drugo vrsto šob in s tem povečujejo kristal. Bolj je hladno, več vode dodajamo in več kristalov nastane," je pojasnil in dodal: "Sneg ni nič drugega kot zmrznjena voda."

Vodo za potrebe zasneževanja smučišča zajemajo iz različnih zajetij. Na Krvavcu iz jezera na vrhu smučišča, v Kranjski Gori iz struge bližnje reke Save in potoka Pišnica, na Straži Bled pa si pomagajo z vodo iz Blejskega jezera, ki jo skozi filtre in črpalke po ceveh potiskajo do snežnih topov, razporejenih na smučišču, kjer se voda pod pritiskom skozi šobe razprši.

Umeten je bolj obstojen, naraven je bolj prijazen

"Umeten sneg je bolj zbit, vmes ni zraka in je trši, zato zdrži trikrat dlje kot naraven sneg, ki ima v strukturi zrak in se hitreje stopi," je na temo obstojnosti spregovoril vodja smučišča Cerkno Ciril Peternelj. "Kompaktni sneg je bolj obstojen in bolj odporen na višje temperature," pravi.

Kaj je bolje za smuko?

Sto ljudi, sto čudi, radi rečemo in pri tem vprašanju ni nič drugače. "Nekaterim bolj ustreza umetna podlaga, pri čemer je pomembno, da nanjo ustrezno pripravimo smuči, najmanj, kar lahko storimo, je, da nabrusimo robnike, medtem ko drugim bolj ustreza naravna podlaga, ki je mehkejša," pravi Finžgar z blejske Straže, medtem ko Peternelj meni, da je kakovost smučanja odvisna tudi od kakovosti kompaktnega snega.

"Če imamo dobro tehnologijo in če delamo kakovosten sneg, ki je zelo suh, droben in zbit, ter če so vsi snežni topovi računalniško vodeni, potem je prav gotovo lažje smučati po umetnem snegu," meni Peternelj, in hkrati opozarja na drugo plat. "Če pa sneg izdelujemo z ročnimi topovi, če je v zraku preveč vlage in če dodajamo preveč vode, potem je sneg moker in se hitro stepta. To na smučišču pušča kroglice, ki spominjajo na orehe, kar pri mejnih temperaturah otežuje smučanje," poudarja.

Kaj je bolje za smučišče?

"Če želimo sezono preživeti, kot je treba, moramo tudi v primeru naravnega snega zagotoviti še kompaktni sneg," poudarja Finžgar. "Kompaktni sneg izdelujemo tudi na zalogo. Naredimo od dva do tri kupe kompaktnega snega, dodatno pa zasnežimo predvsem izpostavljene dele smučišča, ožine in predele, kjer je več oddrsavanja," našteva vodja blejskega smučišča Straža, kjer so brez snežnih topov sezono nazadnje izpeljali leta 1996.

Umetno zasneževanje je drag posel

Stroški umetnega zasneževanja so brez dvoma visoki, a ob zelenih "pogojih", ki jih v zadnjih letih servirajo zime, so, roko na srce, edina mogoča pot. Kakšne negativne posledice zadajajo naravi, saj gre za velike posege v naravo, je druga stvar, a tudi ta vsekakor ni nepomembna.

Prvi strošek je nakup snežne artilerije. "Snežni top stane približno 40 tisočakov," je povedal Roman Slivnik iz RTC Žičnice Kranjska Gora, kjer zasnežuje s topovi tirolskega podjetja Technoalpin. Ta ceno snežnega topa na svoji spletni strani primerja kar s ceno avtomobila višjega cenovnega razreda. "'Žirafe' so sicer cenejše, a jih zato za enak učinek potrebuješ precej več," pojasnjuje Slivnik.

Naslednji strošek je elektrika. V Kranjski Gori samo za položnice za elektriko na sezono namenijo med 150 in 200 tisoč evri, od tega levji delež, 150 tisoč evrov, pripada računu, ki ga pridela zasneževanje. "Zasneževanje nas stane med 500 in tisoč evri na uro, ampak tako pač je. Tudi če zapade veliko naravnega snega, je ogromno stroškov s čiščenjem," je v času priprave reportaže o umetnem zasneževanju v Kranjski Gori za Sportal pojasnil Slivnik.

S cenovnim okvirjem je postregel tudi Finžgar. "Odvisno od razmer, a okvirna cena je od 3 do 5 evrov na kubični meter umetnega snega. Z enkratnim zasneževanjem na povprečno debelino 25 centimetrov snega po S-progi se strošek na Straži giblje med 14 in 16 tisoč evri. Za dodatno zasneževanje na bolj izpostavljenih delih je strošek okrog od 20 do 22 tisoč evrov," pravi Finžgar, ki mu je najljubša kombinacija kompaktnega in naravnega snega. "Najbolje je, da najprej izdelamo kompaktni sneg, čezenj pa zapade med 20 in 30 centimetri naravnega snega. To je zagotovilo za odlično smuko," poudarja.

K stroškom nakupa snežne artilerije in plačila elektrike moramo prišteti še redno vzdrževanje in delovno silo, ki upravlja s topovi, kar računico povzdigne do višav, a dejstvo ostaja: "Brez snežnih topov smučišča nimajo več prihodnosti, še v visokogorju ne," je prepričan Peternelj iz Smučarskega centra Cerkno, kjer bi se brez snežnih topov še januarja le nemočno ozirali v nebo.