Na izlet v "cvetoče" Sečoveljske soline

Kljub temu, da večina ljudi znamenite soline in krajinski park obišče poleti, je pozna jesen in zima prav tako odlična priložnost za potep po tem delu Primorske. Še posebej za tiste, ki želijo prekiniti včasih monotono, velikokrat pa megleno in hladno jesensko vreme. Seveda je obisk solin precej več kot le izlet na morje. Krajinski park Sečoveljske soline je približno 750 hektarov veliko ozemlje na skrajnem jugozahodu Slovenije ob izlivu reke Dragonje. Ker gre za zavarovano območje, se na žalost ne moremo prosto sprehajati po njem. Potep med številnimi kanali, namenjenimi pridobivanju soli, bi bil skupaj z opazovanjem številnih vrst ptic in slanoljubnih rastlin, ki jih ne najdemo nikjer drugje v Sloveniji, pika na i nedeljskega izleta. A z vidika varovanja redkih, ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter bogate večstoletne kulturne dediščine je to seveda nesprejemljivo.

Letos v solinah kar 50.000 obiskovalcev

Lahko pa izberemo tri Solinarske poti, ki so namenjene obiskovalcem parka. Prva je v delu parka, ki se imenuje Lera, kjer še vedno zelo uspešno pridelujejo sol. Po njej potekajo vodeni pohodi. Usposobljeni naravovarstveni nadzorniki, v zavarovanih območjih namreč ni turističnih vodnikov, nas popeljejo skozi stoletja pridobivanja soli na tem območju in nam predstavijo tradicionalen način pridelave soli ter posebnosti, ki jih ni nikjer na svetu. Drugi dve poti sta v južnem delu solin, imenovanem Fontanigge, kjer so pridelovanje solin po drugi svetovni vojni opustili. Tu bomo lahko obiskali muzej, podrobneje pa se bomo srečali z delom solin, ki se navezuje na naravo. Možnosti za hojo je na Fontaniggah več, je pa ta del solin od novembra do konca zime načeloma zaprt, a ga po potrebi odprejo. Lani je Sečoveljske soline obiskalo skoraj 50.000 ljudi.

Tradicionalna sol v kuhinjo "direktno" iz bazena

Osrednji del obiska Krajinskega parka Sečoveljske soline je seveda spoznanje solinarstva,več stoletji stare dejavnosti v tem delu Slovenije. V Sečovljah ohranjajo tradicionalen način pridobivanja soli ob ustjih rek. V tem primeru so izkoristili delto Dragonje, na njej zgradili sistem kanalov in nasipov ter začeli s pobiranjem soli. Posebnost Sečoveljskih solin je petola, približno centimeter debela trdno sprijeta želatinasta preproga na blatni matični podlagi. Sestavina iz cianobakterij, karbonatnega materiala, sadre in gline preprečuje soli, da bi se mešala z blatom, ki je spodaj in hkrati omogoča solinarjem, da hodijo po bazenu. "Tradicionalna sol je tista, ki pride v kuhinjo na mizo taka, kot jo solinar pobere iz bazena. Z njo se ne sme zgoditi nič razen pakiranja. Naša je zaradi petole bela, saj se ne meša z blatom. Za razliko od industrijske jo ne rafiniramo in s tem izpiramo mineralov. To je najbolj pomembno," je pojasnil naravovarstveni nadzornik in vodja ogledov solin Iztok Škornik.

Soline lahko obstajajo le z zavarovanim območjem

Sečoveljskim solinam se v minulem stoletju niso pisali dobri časi. Po besedah Škornika je zdaj že nekdanje podjetje Droga Portorož, ki je upravljala s solinami, z njimi ravnala precej mačehovsko. Leta 2002 je podjetje Soline, pridelava soli, d.o.o. kupilo od države 20-letno koncesijo za upravljanje z parkom, vključno s solinami. V podjetju je zaposlenih blizu sto ljudi, soline pa dobro živijo. Pogoj za uspeh ni le kakovostna sol, ki je v času poplav "bio" izdelkov tržna niša. Škornik meni, da je treba, če želijo, da vse skupaj dobro funkcionira, uspešno združiti več dejavnosti, znanstveno raziskovalno, predelavo, voden obisk in ne le prodajo. Ta sicer v Sečoveljskih solinah zajema okrog 300 izdelkov. Kljub temu zaradi mnogih interesov lepa prihodnost solin ni zagotovljena. "Delamo zgodbo. Skupaj s podjetjem Soline, pridelava soli, d.o.o., državo in evropskimi projekti smo naredili, kar smo. A soline lahko obstajajo le z zavarovanim območjem. Enega brez drugega ni. Pridobitna dejavnost s sonaravnim gospodarjenjem je varovalka. Če se sožitje poruši, morda tega parka ne bo več. Področje je namreč zelo zanimivo za širjenje letališča, pozidavo in še za kaj," je pojasnil Škornik.