Kako visoke so štartnine za tekaške prireditve v Sloveniji?

Sogovornike različnih profilov in različnih tekaških temeljev smo povprašali, od česa vse naj bo odvisna višina prijavnine in koliko bi bili oni pripravljeni odšteti za nastop na organizirani tekaški prireditvi.

Roblek: Dokler bomo tekli za manj kot 30 evrov, se nimamo kaj pritoževati

Marko Roblek, pionir bosega teka in redni udeleženec tekaških prireditev: Nisem edini, ki se redno udeležuje velikih evropskih maratonov. Tam so štartnine velikokrat trikrat ali večkrat dražje kot pri nas, čeprav tekač domov ne odnese prav ničesar razen medalje in spominov. Za Berlin vsi brez težav plačujemo sto evrov, tisti, ki so šli kdaj v New York, pa trikrat toliko. Kljub temu povpraševanje še vedno za nekajkrat presega ponudbo. Moje mnenje je, da slovenski organizatorji (vsaj tisti boljši) s štartnino ne pretiravajo in da zanjo ponudijo veliko. Dokler bomo na dobrih tekih lahko tekli za manj kot 30 evrov, se nimamo kaj pritoževati.

Rugelj: Štartnina do 35 evrov je sprejemljiva, popust za otroke

Samo Rugelj, publicist, ki je letos pretekel stokilometrski tek po naravnem parku Zion v ZDA in izkušnje strnil v knjigi Ultrablues: Na nekaterih prireditvah si lahko privoščijo višje štartnine zaradi svojega statusa. Osebno se mi zdi štartnina do 35 evrov sprejemljiva, če je vrečka polna in prireditev dobro organizirana, čeprav sem plačal tudi že več, recimo na berlinskem in dunajskem maratonu, prav tako letos na ultramaratonu v Ameriki. Smiselno se mi zdi, da so za otroke popusti oziroma da je štartnina brezplačna (do recimo dvanajstega leta), saj si drugače družina udeležbe skoraj ne more privoščiti.

Kobe: Prijavnina naj bo odvisna od dolžine proge

Primož Kobe, maratonec: Težko govorimo o upravičeni prijavnini. Dejstvo je, da bi morala na ceno prijavnine vplivati tudi dolžina proge, kar v Sloveniji ni pravilo.

Cena prijavnine bi se morala višati tudi glede na priljubljenost teka, je pa seveda jasno, da če si organizatorji želijo množične udeležbe, prijavnine ne smejo višati. Menim, da za pravega tekača višina prijavnine ne bi smela biti ključni faktor pri izbiri tekme.

Kovačeva: 35 evrov za maraton doma, za tujino bi odštela več

Eva Kovač, psihologinja: Če gledamo z vidika organizatorjev, je razumljivo, da morajo pokriti stroške prireditve. Delno jih pokrijejo s sponzorstvi, delno s prijavninami. Nekaj pa seveda želijo tudi zaslužiti. S tega vidika jih lahko razumemo, da včasih postavijo (pre)visoke cene prijavnine. Z vidika tekača pa je seveda jasno, da bi si želeli čim nižjih prijavnin. Sama bi bila za prijavnino na maraton pripravljena odšteti do 35 evrov. Če bi se odločila udeležiti kakšne izjemne, svetovne tekaške prireditve, bi bila verjetno pripravljena odšteti tudi kaj več.

Ambrožič: Štartnina v tujini ni predmet razprave, pač pa, kako priti na maraton

Tomaž Ambrožič, direktor marketinške agencije S.V. - RSA: Višina sprejemljive prijavnine odraža moč blagovne znamke dogodka. Bolj kot si želiš biti del tega dogodka, več boš pripravljen plačati. Za velike mednarodne maratone, kot so Berlin, London, Boston, New York, cena nikoli ni predmet razprave, pač pa, kako sploh dobiti mesto na dogodku. Pri večini gre celo za žreb med vsemi prijavljenimi ali pa za plačilo štartnine v korist dobrodelnih organizacij. Ko bo Ljubljanski maraton enkrat omejil število udeležencev, bo vprašanje prijavnine postalo manj pomembno, kot je danes. Za primerjavo, cena štartnine za maraton v Parizu je 90 evrov, v Ljubljani pa 30 evrov, tako da se mi zdi cena za Ljubljanski maraton povsem realna in celo ugodna.

Mrak: Cene se ne bi smele povzpeti do neba

Marko Mrak, osebni trener in avtor tekaške aplikacije: Štartnina ni nikoli dovolj nizka, ampak roko na srce, nikoli nič ni dovolj nizko cenjeno, da bi bil nekdo zadovoljen in rekel, to je pa vredno. Vsak organizator ima veliko stroškov za izvedbo maratona ali tekaške prireditve, samo poglejte, koliko ljudi je vključenih v projekt. Mislim pa, da se cene ne bi smele povzpeti do neba. Cena okrog 30 evrov je za večje tekaške prireditve povsem primerna, pa tudi variacije v obsegu pet ali deset evrov so še sprejemljive.