Razočarana Slovenka v Bakuju: Nekateri bi rekli, da sem "blond"

Slovenska taekwondoistka Nuša Rajher v Bakuju ni imela sreče. Žreb ji je v prvem krogu dodelil previsoko oviro.

Francozinja Gwlady Epangue je bila nepremagljiva, v nadaljevanju dneva je kot za stavo premagovala tudi preostale tekmice in na koncu osvojila zlato medaljo.

Slovenka je tako lahko le prikimala ugotovitvi, da je imela opravka z najtežjo mogočo tekmico. Ker pa je temnopolta ''galska petelinka'' (zlahka) prišla do finala, je slovenski poraženki, ki je njene poznejše dvoboje pozorno in zelo doživeto spremljala s tribun, omogočila novo upanje.

Dočakala je popravni izpit, znova je lahko začela razmišljati o bronasti medalji.

Verjela je, da se ji bo izšlo. Ko je izvedela, da je dobila še eno priložnost in da bo njena tekmica Rusinja Olga Ivanova, je v dogovoru z obema trenerjema skrbno sestavila taktiko.

Na koncu se ni izšla v njeno prid, čeprav je bilo zelo blizu končnemu uspehu. Bilo je izenačeno, a je izgubila po zlati točki tekmice v ''podaljšku''.

Po treh rundah se je na semaforju, ki so ga ves čas spremljale polne tribune, izpisal rezultat 1:1, na koncu pa je obveljalo 2:1 za Ivanovo.

Žal je naredila usodno napako

Razočaranje po tesnem porazu je bilo tolikšno, da so po licu stekle solze. Ponujale so najbolj iskren dokaz o veličini zamujene priložnosti, ki se ji je ponujala na evropskih igrah.

''Pred mesecem dni sem z isto Rusinjo izgubila dvoboj za medaljo na svetovnem prvenstvu. A tam je bil rezultat povsem drugačen in me je nadigrala (bilo je 8:0 za Rusinjo, op. p.), tokrat pa sem si izbrala pametno taktiko. Posvetovala sem se s trenerjem v Bakuju ter s svojim trenerjem v Sloveniji. Vedela sem, da moram zdržati do konca dvoboja brez napake, a sem žal naredila usodno,'' je s solznimi očmi v hodniku nove dvorane v Azerbajdžanu pojasnjevala mlada mamica iz mesta ob Dravi.

Če bi zdržala do konca ''podaljška'' in bi ostalo pri rezultatu 1:1, bi se veselila zmage, saj je med obračunom večkrat zadela oklep tekmice kot pa obratno. Zato je bila izjemno razočarana, ker jo je do konca podaljška in sladke zmage delilo manj kot 30 sekund.

Tekmici je na obrazu videla, da ji uhajajo moči

Reprezentančna kolegica Franka Anić in preostali člani slovenske taekwondoistične odprave na evropskih igrah v Baku so jo poskušali potolažiti, podobno smo ravnali tudi predstavniki sedme sile. Po nekaj minutah si je Nuša obrisala solze in stopila do mikrofonov.

''Tekmice vedo, da se hočem boriti. Danes se nisem, to je bila moja taktika. Žal pa sem proti koncu dvoboja naredila napako in napadla, čeprav sem si vseskozi dopovedovala, da tega ne smem narediti. Takrat je zlata točka odšla drugam. Eni bi rekli, da sem 'blond' in da taktika ni moja boljša stran … A prav zaradi tega sem si pred dvobojem rekla, da ne bom izgubila zaradi norenja po ringu,'' je pojasnila odločitev, da neugodno rusko tekmico premaga s previdnim pristopom. Zapravljene priložnosti ji je bilo toliko bolj žal tudi zaradi tega, ker je bila njena ruska tekmica Olga Ivanova že pri koncu z močmi. ''To sem videla na njenem obrazu. Če bi jo premagala, bi lahko osvojila medaljo, o tem sem prepričana,'' je po bolečem porazu, ki ji je preprečil, da bi si v kategoriji do 67 kilogramov priigrala dvoboj za bronasto odličje, povedala Rajherjeva. V Bakuju tako medalja na evropskih igrah ostaja še naprej zakleta za Slovenijo. Taekwondoisti so se trudili po najboljših močeh, a je niso znali priboriti. Na petek, ki je veliko obetal, je bil najbližje odličju Ivan Konrad Trajković, ki je izgubil srečanje za tretje mesto. Blizu je bila tudi Nuša. O tem, kako blizu, so dovolj povedale njene solze.