OKS ugasnil gorenjski plamen olimpijskega upanja

Dobrih štirinajst mesecev zatem, ko je bohinjski župan Franc Kramar izvršnemu odboru Olimpijskega komiteja Slovenije uradno predstavil megalomansko idejo o organizaciji največjega zimsko-športnega dogodka na Gorenjskem leta 2018, so se idejni očetje znova soočili z vodilnimi možmi slovenske olimpijske družine. A tudi tokrat je gorenjsko delegacijo v prestolnici pričakal hladen tuš. Tokrat zadnji in odločilen. ''Ali lahko pridobimo igre? Ali smo jih sposobni izpeljati? To sta osrednji vprašanji,'' je malo pred koncem razprave štiri ure dolge trajajoče seje IO dejal Janez Kocijančič ter pred tem opozoril tudi na grenko izkušnjo z neuspelo kandidaturo treh dežel in na mariborsko univerzitetno sago. Odgovora so mu somišljeniki v IO podali v obliki glasovanja. Omenjeni organ je namreč brez enega nasprotujočega glasu zavrnil odobritev Olimpijskega komiteja Slovenije h kandidaturi za ZOI 2018.

''Zavedamo se, da ne gre zgolj za športni dogodek. Šport je v tem primeru le orodje za izjemno priložnost,'' je ob vnovičnem snidenju s ''Kocijančičevo druščino'' dejal Kramar. Njegova delovna skupina se je tokrat predstavila s precej konkretnejšim načrtom, okrepljena s predstavniki skupine, ki je izpeljala oceno izvedljivosti projekta ZOI 2018 na prometni, športni ter ekonomski ravni, in po ''nasvetu'' predsednika OKS tudi z nosilcem kandidature. V vlogo slednjega se je postavil Bled, pobudniki projekta pa so v načrt vključili še Mariborsko Pohorje in Ljubljano, čeprav nimajo soglasja mestih oblasti. Prav razdalje so bile v dolgotrajni razpravi deležne posebnega poglavja očitkov in – milo rečeno - resnih pomislekov. Slednjih ni manjkalo, predsednik Janez Kocijančič, podpredsednik Jakob Bednarik ter člana IO Ernest Aljančič in Edvard Kolar pa so rdečo nit družno našli v nerealni finančni konstrukciji in zmožnostih slovenskega športa, pomanjkljivi študiji izvedljivosti, skromnih namestitvenih zmožnostih, vprašanju smiselnosti kandidature in posledično v izjemnem tveganju.

Zagovorniki kandidature za ZOI 2018 so v obsežni predstavitvi opredelili tudi finančni vidik. Po njihovi oceni bi bilo treba za investicije nameniti 2,7 milijarde evrov, pri čemer opozarjajo, da ne gre zgolj za izključno olimpijske objekte. Pri tem naj bi 50 odstotkov črpali iz zasebnih sredstev (predvsem pri namestitvi), drugo polovico pa pričakujejo od države (prometna infrastruktura in športni objekt). Predvideni proračun za izvedbo iger pa znaša 800 milijonov evrov. ''Pri oceni smo se oklenili podatkov iz Vancouvra in predvsem kandidature nam bližnjega Salzburga,'' so zatrdili avtorji študije izvedljivosti in ob tem nanizali kopico pozitivnih učinkov, med katerimi je tudi predvidenih 5200 trajnih delovnih mest. ''Po vseh teh analizah sem prepričan, da smo sposobni izpeljati igre. Morda me ima v Sloveniji kdo za čudaka, a verjamem, da je izvedba možna. Gre za interdisciplinarni projekt države Slovenije,'' je ob koncu predstavitve dejal Kramar, ob tem pa kljub večkratnim (pod)vprašanjem ni odgovoril na vprašanje, koliko naj bi stala sama kandidatura.