Kocijančič bo znova kandidiral

Tri največje slovenske panožne zveze so v zadnjem letu in pol ostale brez dolgoletnih predsednikov. Po uspešnem odbijanju vseh opozicijskih napadov se je pred novimi volitvami za mesto prvega moža nogometne zveze kandidaturi februarja 2009 odrekel Rudi Zavrl. Stanislav Valant, ki je od leta 1992 predsedoval smučarski druščini, je ''pogorel'' na letošnjih volitvah, medtem ko pa je dolgoletni vodja Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok odstopil sam. Povsem drugačnih misli je prvi mož Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, ki je skorajda natančno tri mesece pred volilno skupščino napovedal kandidaturo tudi za mandatno obdobje 2010-2014. ''Priznati moram, da sem se bolj nagibal k drugačni odločitvi, saj sem menil, da bi lahko po 19 letih izpregel in mesto prepustil kakšnemu mlajšemu športnemu delavcu. A moji sodelavci so me zelo vehementno prepričali in na koncu tudi prepričali. Menili so, da je treba z relativno uspešnim delom nadaljevati. Prepričali pa so me tudi rezultati dela, saj je OKS med najbolje organiziranimi komiteji v Evropi. Tudi rezultati na vrhunski ravni so več kot prepričljivi. Izboljšujejo se tudi rezultati športne vključenosti prebivalstva, poleg tega pa se uresničuje še cilj enakomerne razporeditve športa v državi,'' je ob naznanitvi nove kandidature dejal Kocijančič.

Na volitvah, ki bodo na sporedu 7. decembra, pričakuje kandidaturo s podporo Smučarske zveze Slovenije. Vseeno pa opozarja, da ima tudi ob nenaklonjenosti svoje matične zveze, katere predsednik je bil kar desetletje še v okviru nekdanje skupne države, še nekaj ''kandidatov'' za uradno podporo. ''Naznanjam le svojo namero,'' pravi izkušeni športni funkcionar, ki kljub nekajminutnem monologu o uspehih v zadnjem mandatu priznava, da je odprtih še kar nekaj pomembnih vprašanj. ''Sem zadnji, ki bi zanikal, da je slovenski šport v mnogih segmentih v krizi,'' pravi predsednik in dodaja, da bo po razmahu gradnje športne infrastrukture treba povečati oziroma okrepiti sredstva za aktivnosti in programe, kar bo eden izmed večjih ciljev. Dodaja tudi, da bo treba povečati stopnjo prispevkov javnega sektorja. Nadaljnje se je dotaknil tudi samega sistema. ''Marsikdo meni, da so za uspehe zaslužni posamezniki, društva in zveze, OKS pa je v tej zgodbi 'trinajsti prase'. A ni tako. Celoten sistem organiziranosti je v marsičem odvisen od OKS in cele vrste naših aktivnosti. Ustvarili smo mehak sistem, ki se razlikuje od drugih držav. Nimamo centraliziranega sistem financiranja. Obnašamo se kot dostojen del civilne družbe. Programov ne vsiljujemo nacionalnim zvezam, s čimer ustvarjamo sočasno konkurenčnost različnih športnih iniciativ, a ko pridejo do določene kakovostne in mednarodno konkurenčne stopnje, jim želimo pomagati in jih pripeljati do vrha,'' se namernega odmikanja od centraliziranega sistema oklepa Kocijančič in dodaja, da obljublja kontinuiteto z uspešnim razvojem slovenskega športa in hkrati tudi velike spremembe, pri čemer pa poudarja, da morajo vodstvene strukture še naprej temeljiti na amaterski ravni oziroma prostovoljstvu.

''Na volitve grem zato, da zmagam,'' si je ob objavi svoje namere besede nekdanjega predsednika kmečke zveze Ivana Omana izpred dveh desetletij sposodil ''večni'' predsednik krovne športne organizacije, ki ne skriva novih izzivov, ki jih prinaša morebitna decembrska izvolitev. Ob tem pa je vendarle priznal, da bo nekaj nedokončanega dela prenesel tudi iz še aktualnega mandata. Na majavih nogah sta namreč še vedno sklad vrhunskih športnikov in pa zaveza o obveznih zdravstvenih pregledih, ki sta jo sklenila z nekdanjim ministrom za zdravje dr. Bručanom. ''Trudili se bomo izpolnjevati dogovore. Problem je en sam. Smo v krizi in denarja primanjkuje na vseh ravneh. V danih razmerah se bomo borili se uresničevanje čim večjega dela nalog,'' pravi predsednik OKS, ki je bil letos znova izvoljen tudi v predsedstvo Mednarodne smučarske zveze.