Ko te poljubi gazela in poletijo rdeči baloni

Brez maskot skoraj ni več (pravih) velikih tekmovanj. Skrbijo za dobro voljo, širijo sproščenost, najbolj pa se jih razveselijo otroci ter udeleženci športnih dogodkov, ki se vedno radi pojavijo v njihovi prisotnosti. Tudi spominki gredo po navadi za med. Turisti jih naravnost obožujejo, sploh nežnejši spol ter najmlajši nadobudneži, zato je želja vsakega prireditelja, da izbere takšno maskoto, ki bi se čim bolj vtisnila v srce obiskovalcev. V Bakuju prodaja maskot ni omogočena na vsakem koraku, nekaj slovenskih športnikov je tudi potožilo, da so pričakovali večjo pestrost prodajnih artiklov, sploh veslači, ki niso bili nastanjeni v glavni atletski vasi. To so kritike, ki si jih prireditelji ne bi smeli dovoliti, sploh zaradi tega, ker so se tekmovanja lotili z ''olimpijsko'' resnostjo.

Na teh evropskih igrah sta v glavnih vlogah gazela in granitno jabolko. Na spektakularen način so ju lani predstavili s pomočjo tridimenzionalne projekcije na Deviškem stolpu, eni izmed najbolj prepoznavnih turističnih točk Bakuja. Takrat je svet izvedel, kateri maskoti bosta v središču pozornosti od 12. do 28. junija.

Gazela je Jeyran in predstavlja naravno lepoto, veličino in čistost. Gazela je svojevrstni kavkaški bambi, le da je strogo ženskega spola. V Azerbajdžanu spada med zaščitene vrste. Črnorepa gazela živi na severu države, njene črede pa se lahko opazijo vse od vzhoda Turčije do Afganistana.

Jeyran, tako Azerbajdžanci imenujejo gazelo, so na tem delu sveta častili in opisovali že v srednjeveških pesnitvah.

Tradicionalni azerbajdžanski ples Jeyran poskuša posnemati eleganco plašnih živali, ki so nekdaj kraljevale po planotah in nižinah Azerbajdžana. Bilo jih je ogromno, pasle so se od Kavkaza do Kaspijskega morja.

Potopisci so omenjali ogromne horde. V začetku 20. stoletja naj bi jih bilo le na ozemlju današnjega Azerbajdžana okrog 50 tisoč, obdobje surovega plenjenja in divjega lova pa je nato naredilo svoje, tako da so jih leta 1961, ko je Azerbajdžan pripadal Sovjetski zvezi, našteli le še 171.

Toliko so jih opazili, ko so opravili celostni pregled stanja v državi iz zraka in se z letali podali na območja, ki so bila nekoč polna gazel.

Danes jih v nacionalnem parku Širvan živi okrog šest tisoč. Država skrbi za njih, za uresničitev programa se je osebno zavzel tudi predsednik Ilham Alijev. Nekoliko nenavadno, vsaj kar zadeva gazele, je to, da črne rogove nosijo le samci, samice pa so brez. Zato je maskota še toliko bolj podobna Disneyjevemu junaku. So hitre, poskočne in lahko tečejo s hitrostjo do 60 km na uro. Njihovi največji plenilci so šakali, risi, volkovi in pa divji psi. V naravnem rezervatu so ugotovili, da jih volkovi pokončajo zelo malo. So prepočasni, da bi lovili gazele, zato se lotevajo le bolnih, ostarelih in poškodovanih ter s tem skrbijo za naravno selekcijo.

Azerbajdžan ga najbolj časti septembra

Druga maskota evropskih iger je granatno jabolko. Imenuje se Nar, kar ustreza azerbajdžanskemu izrazu za ta sadež, ki izžareva bogastvo domače folklore, barvitost in bogatost tukajšnjih sadežev. Domovina granatnega jabolka je Iran, sosednja država gostitelja prvih evropskih iger.

Okusno sadje, znano po živo rdeči barvi, se v kuhinji uporablja na več načinov. Iz njega pripravijo sok, ki ima veliko pozitivnih učinkov in ga zdravniki zelo priporočajo, lahko se ga uporabi tudi kot dodatek jedem ali pa kot del omake, sirup grenadine pa je že dalj časa nepogrešljiv dodatek za ljubitelje koktejlov. Vsebuje ogromno antioksidantov, kalcija, železa in vedno dobrodošlega vitamina C.

Azerbajdžan ga najbolj časti oktobra, ko je v mestu Goychay ogromen kulturni praznik. Na prireditvi častijo rdeči sadež, poln zrnc, kulinarične užitke pa dopolnjujejo še plesi in tradicionalna glasba, zato je dogodek vedno bolj priljubljen tudi med turisti.

Stara perzijska kultura, ki je močno vplivala na razvoj Azerbajdžana, ga je opisovala kot simbol plodnosti. Perzijski mitološki junak Isfandiyar je tako po tem, ko je olupil granatno jabolko in ga zaužil, postal nepremagljiv. V krščanstvu predstavlja simbol Kristusovega trpljenja in odrešitve, povezuje pa se ga tudi s simbolom prepovedanega sadeža iz Rajskega vrta.

Orjaško granatno jabolko na slovesnosti ob odprtju

Granatno jabolko je hrustljav in sočen sadež, polovica njegove teže pa so zrnca. Težko ga je olupiti, a obstajajo nekateri triki, ki postopek močno olajšajo, mogoče pa jih je najti na svetovnem medmrežju. Po granatnem jabolku se imenuje tudi orožje granata, ki je sestavljeno po podobnem načelu kot sadež, njegovo ime je ''podedoval'' tudi poldragi kamen granat.

Ko je na slovesnosti ob odprtju evropskih iger v Bakuju nad velikanski oder pritavalo orjaško granatno jabolko, je iz njega ven planilo na tisoče ogromnih rdečih balonov. Simbolizirali so njegova zrnca in plodnost, rdeči balon v obliki priljubljenega sadeža pa je postal po prireditvi prijeten spomin na izjemno drago in razkošno odprtje iger.

Maskoti se v Bakuju dopolnjujeta. Jeyran je ženskega, Nar pa moškega spola. Prva na igrah poveličuje nežnejše in elegantnejše športe, druga pa se bolj spogleduje z borilnimi športi, ki v Azerbajdžanu že od nekdaj veljajo za najbolj priljubljene. Otroci se jih dokazano razveselijo na vsakem koraku, v svojo družbo pa sta sprejeli tudi mojo malenkost. Gazela mi je namenila celo sramežljiv poljub, sam pa sem lahko tako občutil delček naravne lepote, veličine in čistosti, ki jo izžareva moja nova prijateljica Jeyran.