Petek, 11. 2. 2022, 11.04
2 leti, 2 meseca
Zlatko Dedić končal kariero
Slovenec, ki se je Rusom prikazoval v nočnih morah, ima dovolj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
2
Zlatko Dedić je za največji zadetek kariere poskrbel 18. novembra, ko je Slovenija ugnala Rusijo z 1:0 in se uvrstila na SP 2010.
"Nogometni svet je od vedno del mene in tako bo tudi v prihodnje. Kmalu se spet vidimo! Hvala," je Zlatko Dedić pri 37 letih oznanil konec bogate nogometne kariere, ki jo je najbolj zaznamoval pravljični zadetek v Ljudskem vrtu, s katerim je leta 2009 spravil Rusijo v solze, Kekovo četo pa popeljal na SP 2010. Na zadnje veliko tekmovanje, na katerem je nastopila Slovenija.
Slovenski nogomet je zelo ponosen na Zlatka. Ne le na Zlatka Zahovića, še danes najboljšega strelca slovenske reprezentance vseh časov, pozneje pa uspešnega športnega direktorja NK Maribor, ampak tudi na njegovega soimenjaka iz Primorske. Na Zlatka Dedića, pogosto nasmejanega napadalca, ki je na in ob igrišču žarel zaradi dobre volje in ki prav tako spada med večja imena slovenskega nogometa tega stoletja.
Ugotovil je, da je napočil čas tudi zanj
V državnem dresu je zbral 49 nastopov. "Abrahama" ni dočakal, v zrelejših letih, ko je navduševal z zavidljivo strelsko statistiko v Avstriji, ni več prejel reprezentančnega vpoklica, navijačem slovenske izbrane vrste pa se je najbolj vtisnil v spomin z nepozabnim zadetkom, enim najbolj dragocenih v zgodovini slovenskega nogometa.
Ko je pred dobrimi 12 leti v razprodanem Ljudskem vrtu na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij zatresel rusko mrežo ter povedel Slovenijo v vodstvo z 1:0, ki ga je Kekova četa zadržala do konca in ob vsesplošnem deliriju občinstva proslavljala preboj na svetovno prvenstvo v Južni Afriki, je postal junak slovenskih src.
V zadnjih letih je igral vedno manj. V prejšnji sezoni se je še dokazoval v najmočnejšem avstrijskem klubskem razredu, odigral zadnjo tekmo 22. maja 2021, ravno proti serijskemu prvaku Salzburgu (0:4), nato pa prekinil sodelovanje s klubom iz Innsbrucka. V tej sezoni je ostal brez delodajalca, danes pa prek družbenega omrežja Instagram sporočil, da je dokončno obesil nogometne čevlje na klin.
V Italijo, kjer je najprej zaigral za Parmo, se je odpravil še kot najstnik.
"Ko si star 19, 20 let, si rečeš: 'Pred mano je še vsa kariera'. Nato pa se vse tako hitro zgodi in se nenadoma zbudiš ter ugotoviš, da je napočil čas tudi zate. Čas, ko je treba sprejeti odločitev o koncu nogometne kariere," je zapisal 37-letni Koprčan, rojen v Bosni in Hercegovini. Zelo mlad je z družino prišel na Primorsko, prve resnejše korake naredil na Bonifiki, nato pa dolga leta igral v tujini.
Ko so navijači skandirali njegovo ime ...
Kariero je končal pri 37 letih.
Najbolj učinkovito strelsko sezono je dočakal, ko je že prestopil prag četrtega desetletja. V sezoni 2017/18 je v drugi avstrijski ligi v dresu Wackerja dosegel 19 zadetkov, pred tem pa je igral še v Italiji (Parma, Empoli, Cremonese, Frosinone, Piacenza), Nemčiji (Bochum, Dynamo Dresden, FSV Frankfurt, Paderborn) in Avstriji (poleg Wacker Innsbruck še WSG Tirol).
Do nogometa je čutil posebno strast, kdaj pa kdaj ga je na cedilu pustila neučakanost, tako je enkrat samovoljno pred tekmo zapustil tabor mlade reprezentance, pozneje pa je prerasel v stalnega članskega reprezentanta, znanega po boju in nepopustljivosti, brez katerega Slovenija zagotovo ne bi zaigrala na SP v Južni Afriki.
"Rad bi se zahvalil vsakomur, ki me je na katerikoli način spremljal in spodbujal na tej izvrstni poti. Posebna zahvala gre mojim soigralcem, zdravniškim ekipam, trenerjem in svetovalcem ter vodstvu vsakega kluba, v katerem sem igral. Hvala navijačem! Bilo je ogromno lepih trenutkov in vsakič, ko pomislim, kako ste skandirali moje ime, se v meni prebudijo posebni občutki," se bo rad spominjal najlepših trenutkov, med katerimi najbolj izstopa prav znameniti zadetek, dosežen na nepozabnem dvoboju z Rusijo.
Nepozabno slavje slovenskih nogometašev po uvrstitvi na SP 2010
"Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je stala ob strani in tako mlademu fantu zaupala in omogočila odhod v tujino. Moji boljši polovici in mojima dvema otrokoma pa gre največja zahvala in hkrati opravičilo, kajti oni so tisti, ki so se marsičemu odrekli in najbolj pogrešali mojo prisotnost doma," je ob koncu bogate kariere namenil zahvalo še najbližjim, da so mu zvesto stali ob strani ter mu omogočili, da je lahko svoj talent prelevil v tako izjemno kariero.
"Kmalu se spet vidimo"
Je deseti najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov.
Je deseti najboljši strelec Slovenije vseh časov, krog slovenskih nogometnih junakov, ki so nastopili na zadnjem vrhuncu, ko so se lahko leta 2010 družili s svetovno elito, in še vedno igrajo, pa se iz leta v leto bolj krči. Po tem, ko je nogometno pot končal še Dedić, so aktivni le še Samir Handanović, Bojan Jokić, Andraž Kirm in Tim Matavž.
"Nogometni svet je od vedno del mene in tako bo tudi v prihodnje. Kmalu se spet vidimo! Hvala, vaš Zlatko," je napovedal, da bi se lahko kaj kmalu lotil novih izzivov, povezanih z nogometnim svetom. Tako ga bomo lahko v bližnji prihodnosti spremljali v nekoliko drugačni vlogi. Začenja se njegova druga kariera. Če bo tudi v njej tako uspešen, kot je bil na zelenicah, ne gre dvomiti o tem, da ga bosta zadovoljstvo in veselje spremljala tudi v novih vlogah.
2