Ponedeljek, 11. 6. 2018, 21.06
6 let, 4 mesece
Zgodovina SP (2006 – Nemčija)
SP 2006: Odvrnil mu je, da bi raje njegovo sestro, nato prejel udarec stoletja
Svetovno prvenstvo 2006 v Nemčiji je zaznamovalo eno od najbolj znamenitih fizičnih obračunavanj v zgodovini nogometa. V finalu med Italijo in Francijo, ki je po loteriji kazenskih strelov pripadel Azzurrom, je prvi zvezdnik galskih petelinov Zinedine Zidane po sočni provokaciji, ta ga je vrgla iz tira, pokosil na tla italijanskega branilca Marca Materazzija. Slovenija je v kvalifikacijah zasedla četrto mesto, a doživela posebno čast, saj je kot edina premagala bodoče svetovne prvake.
Devetega julija 2006 sta se v finalu svetovnega prvenstva v Nemčiji, na katerem so izstopale evropske države, pomerili Italija in Nemčija. Tekma je postregla z nekaterimi vložki, o katerih se razpreda še danes. Redni del se je končal z 1:1, oba zadetka (1:1), dosegla sta ju Marco Materazzi in Zinedine Zidane, pa sta padla že v uvodnih 20 minutah. Napovedala sta strelski festival, a so se v nadaljevanju strasti, zlasti pa dinamit v nogah prisotnih, nekoliko umirili.
Zidane udaril Italiijana
Zinedine Zidane je v podaljšku izgubil živce. Italija je bila bližje vodstvu, a je Luca Toni zatresel okvir vrat, Francozi pa so v 53. minuti protestirali pri sodniku, češ da je Gianluca Zambrotta v kazenskem prostoru nepravilno podrl Florenta Maloudaja, a je piščalka ostala nema.
Sledil je podaljšek, napetost na prenovljenem berlinskem štadionu, ki je leta 1936 gostil olimpijske igre, je naraščala. Gianluigi Buffon je s skrajnimi močmi ukrotil strel Zidana z glavo, nato pa je v 109. minuti sledil eden najbolj kontroverznih dogodkov v zgodovini finalnih srečanj svetovnih prvenstev.
Zanj je poskrbel Zidane. Francoz alžirskih korenin, ki je pred kratkim zapustil trenerski stolček madridskega Reala, je izgubil živce kot še nikoli poprej. Z glavo je Materazzija udaril v prsa tako močno, da ga je v trenutku položil na tla. Sledila je takojšnja izključitev.
Zidane je pustil na cedilu soigralce, saj se je podaljšek končal z 1:1, tako da je sledila loterija kazenskih udarcev. Zvezdnik, rojen v Marseillu, je slovel po odličnem odstotku zadetih 11-m in bi prišel še kako prav Francozom. Ne nazadnje je italijansko mrežo z bele točke zatresel že v 7. minuti finala.
Marco Materazzi, znan po provokacijah, je po udarcu Zidana ječal na travnati podlagi v bolečinah.
Pri izvajanju 11-metrovk so zadeli v polno vsi razen njegovega soigralca Davida Trezegueta. Kot da bi se z napadalcem, rojenim v Argentini, hotela poigrati usoda. Leta 2000 je v finalu evropskega prvenstva z zlatim zadetkom zmrazil srca Italijanom in Francoze popeljal do evropske lovorike, tokrat pa je Olimpijski štadion zapuščal v solzah, medtem ko so se Italijani veselili kot otroci. Buffon, Andrea Pirlo, Francesco Totti in ostali italijanski velikani so pod velemojstrsko taktirko Marcella Lippija dočakali tisto, kar je njihovim rojakom nazadnje uspelo leta 1982.
Ko je žalil njegovo sestro, je Zidanu dvignil kri
Zidane sprva ni hotel pojasniti, kaj mu je dejal Materazzi. Zakaj je Zidane tako ostro obračunal z Materazzijem? Nekateri otoški mediji so po ogledu videoposnetkov trdili, da je visoki Italijan zmerjal Zidana s sinom vlačuge terorista. Tedanji branilec Interja je bil ogorčen nad pisanjem in prek pravnih služb dosegel, da sta se mu tako The Sun kot tudi Daily Star opravičila za težke obtožbe.
S katerimi besedami je jezikavi Italijan, vajen tovrstnih provokacij in prepirov s tekmeci, razbesnel Zidana? Je morda govoril neprimerno o Zidanovi mami? Tudi to je bila ena izmed teorij. Materazzi je trdil, da ni bilo tako. Tudi zaradi tega, ker je sam ostal brez matere pri 15 letih.
Ko se je svet še vedno spraševal, zakaj je Zidanu med podaljškom počil film, je Materazzi nekaj mesecev po finalu le pojasnil, da mu je Zidane, medtem ko ga je držal za dres, dejal, da lahko njegov dres, če si ga res tako želi, prejme po tekmi. Vročekrvni Materazzi, ki je kariero leta 2016 končal v Indiji, mu je brez premisleka odvrnil, da bi imel raje njegovo sestro. Pojasnil je, da se takrat, ko je to izrekel, sploh ni zavedal, da ima Zidane v resnici sestro. To je bila prva različica izrečenih besed.
Italijanski branilec, strelec v finalu za 1:1, je leto dni po odmevni izključitvi končno priznal, da je Zidanu dejal, kako bi imel raje njegovo sestro, kurbo.
Kako je Zidane udaril Materazzija:
To je bila zadnja tekma Zidana v francoskem dresu. Že pred koncem finala je bil izbran za najboljšega nogometaša SP 2006, ko pa so po koncu koledarskega leta izbirali najboljšega nogometaša na svetu v letu 2006, se je na vrhu pojavil obrambni steber svetovnih prvakov Fabio Cannavaro.
Pohvale za organizacijo, sum o prevari
Nemci so pred 12 leti poskrbeli za eno od najbolje organiziranih svetovnih prvenstev, če ne že kar najboljše. Poskrbeli so za maksimalno ugodje tako nogometašev kot tudi navijačev. Povezave z letalom, vlakom in hitrimi avtocestami, prostorni hoteli, ustrežljivi gostitelji, najnovejši štadioni, na katerih je dvoboje v povprečju spremljalo več kot 52 tisoč ljubiteljev nogometa na tekmo, vse je bilo na tako visoki ravni, da si je zadnji mundial, ki je bil na evropskih tleh, prislužil zelo visoke ocene.
Prizor z otvoritvene slovesnosti pred tekmo med Nemčijo in Kostariko, ki je potekala v Münchnu (4:2).
Manj prijetne pa so bile obtožbe, kako je Nemčija prišla do statusa gostiteljev na nepravičen način, s pomočjo podkupovanja odgovornih članov izvršnega odbora Fife. Takratni predsednik organizacijskega odbora Franz Beckenbauer očitke o tem posluša še danes, tako da še vedno meljejo sodni mlini.
Prvenec najstnika Messija, rekord Ronalda in prvo mesto Kloseja
Ronaldo v Nemčiji ni ubranil svetovnega naslova, je pa podrl večni rekord doseženih zadetkov na SP. Žreb je na SP 2006 sestavil skupino smrti. V skupini C so se znašli Argentina, Nizozemska, Slonokoščena obala ter Srbija in Črna gora. SiČG je formalno kot država prenehala obstajati že 18 dni po koncu tekmovanja v Nemčiji, saj se je Črna gora osamosvojila, tako da je reprezentanca razpadla na dve izbrani vrsti. Argentina in Nizozemska, finalistki SP 1978, sta bili premočni. Osvojili sta sedem točk in zlahka napredovali v osmino finala.
Sloni, ki so debitirali na največjem tekmovanju, so častno zmago dosegli v Münchnu nad neprepričljivimi Srbi in Črnogorci (3:2), ki so se od mundiala poslovili z najslabšim iztržkom med vsemi udeleženci SP 2006. Gavči so ''nekdanje slovenske brate'' nadigrali kar s 6:0. Takrat je 18-letni Lionel Messi v 88. minuti dosegel zadetek za 6:0. Na SP 2010, ko je bil že najboljši nogometaš na svetu, se med strelce ni vpisal niti enkrat …
Petkratna svetovna prvakinja Brazilija, ki je branila naslov, je v skupinskem delu dobila vse tekme in z gol razliko 7:1 zagospodarila na prvem mestu. Strelsko je bil navdihnjen tudi Ronaldo. Na nemških zelenicah je dosegel tri zadetke. Skupno jih je na mundialih že 15 ter na skupni lestvici postal najboljši strelec v zgodovini tekmovanja.
Pozneje je njegov rekord popravil Nemec Miroslav Klose. S petimi zadetki je bil prvi strelec SP 2006. Tako malo golov za naslov najboljšega strelca ni zadostovalo že od leta 1962.
Izjemen začetek Oblakove Slovenije, nato pa …
Veselje slovenskih reprezentantov po zadetku Boštjana Cesarja proti bodoči svetovni prvakinji Italiji. V kvalifikacijah je nastopilo rekordnih 198 držav. Zapletlo se je Turčiji, kar je spravilo v slabo voljo milijone Turkov, ki živijo v Nemčiji. Njihovi ljubljenci niso mogli braniti tretjega mesta s SP 2002. Presenetljivo ni bilo tudi Belgije, nemške sosede, ki je ostala brez velikega tekmovanja prvič po letu 1978. Nemčija je tako ostala brez velikega števila belgijskih nogometnih turistov.
Slovenska reprezentanca se je znašla v skupini z Italijo, Norveško, Škotsko, Belorusijo in Moldavijo. Na selektorskem stolčku je sedel Branko Oblak in hitro poskrbel za navdušenje. Izbrano vrsto je pomladil, novi kapetan Milenko Ačimović pa je v uvodni tekmi kar trikrat zatresel mrežo Moldavije (3:0).
Sledilo je zahtevno gostovanje na Škotskem, kjer je blestel vratar Borut Mavrič in poskrbel, da je Slovenija osvojila točko (0:0). Vrhunec kvalifikacij je na domačem štadionu, takrat je reprezentanco namesto dotrajanega Bežigrada, ki mu je Uefa prepovedala igranje tekem najvišje ravni, gostil novi objekt v Celju, potekal 9. oktobra 2004. Bil je deževen dan, Slovenija pa se je odlično kosala s prvimi favoriti skupine.
Zvezdniška Italija ni zatresla slovenske mreže, mladi rezervist Boštjan Cesar pa je v 82. minuti izigral obrambo Azzurrov in z glavo premagal Gianluigija Buffona. To je bila velika zmaga Slovenije, ki je odmevala po svetu. Nogometna evforija je na sončni strani Alp dosegla novo vrelišče, ki pa je hitro usahnilo.
Škoti pahnili Slovence na četrto mesto
Branko Oblak je selektorski stolček Slovenije zapustil leto dni po koncu kvalifikacij za SP 2006.
Norvežani so na tradicionalno neugodnem prizorišču za slovensko reprezentanco v Oslu zmagali s 3:0. Slovenija je v naslednjih treh tekmah osvojila le dve točki (remija z Belorusijo in domači poraz z Norveško), po porazu v Palermu proti Azzurrom, zmagoviti gol je v 78. minuti prispeval Cristian Zaccardo, pa je Oblakova četa ostala brez vseh možnosti za nastop na SP 2006. Ciklus je sklenila s slabo predstavo v knežjem mestu. Škoti so zmagali s 3:0, Slovenija pa je kvalifikacije končala zgolj na četrtem mestu.
Zanimivo je, da Italija po porazu v Celju ni več izgubila vse do konca SP 2006, ko je v Berlinu postala svetovni prvak in poskrbela za ogromno slavje na Apeninskem polotoku. S tem je zmaga Slovenije še pridobila vrednost. Na desetih tekmah je Slovenija dosegla le deset golov. Ačimović, strelec zadnjega slovenskega zadetka na SP 2002, je ostal pri treh, kar sedem igralcev pa se je na seznam strelcev vpisalo po enkrat.
Kaj se je še dogajalo na SP 2006?
Zadetkov na prvenstvu ni bilo pretirano veliko. Pa čeprav se je začelo z izjemnim strelskim večerom, v katerem je gostiteljica Nemčija premagala Kostariko s 4:2. Toliko golov na uvodni tekmi SP še ni padlo. Med strelce se je vpisal tudi poznejši prvi strelec tekmovanja Miroslav Klose.
Hiddinkova Avstralija je v skupinskem delu pokvarila načrte Hrvaški in Japonski, v osmini finala pa so kenguruji namučili Azzurre. Dolgo so jih držali v šahu. Po izključitvi Marca Materazzija so imeli prednost igralca več, vseeno pa kar nekaj pripomb na sojenje, saj je sodnik v sodnikovem podaljšku dokaj sporno pokazal na belo točko. V polno je zadel Francesco Totti in rešil Italijane dodatnih tegob.
Angleški sodnik Graham Poll je na srečanju med Hrvaško in Avstralijo pokazal ''avstralskemu Hrvatu'' Josipu Šimuniću kar tri rumene kartone, šele nato pa ga izključil. Hrvaška je v skupini zaostala za Brazilijo in Avstralijo, prehitela pa le Japonsko.
Sodniki so na SP 2006 pokazali kar 345 rumenih in 28 rdečih kartonov. Kriterij je bil zelo oster. Na dvoboju osmine finala med Portugalsko in Nizozemsko je Rus Valentin Ivanov pokazal 16 rumenih in kar štiri rdeče kartone. Na koncu so napredovali Portugalci.
Ukrajina je v osmini finala po izvajanju 11-metrovk premagala Švico kar s 3:0. Mreža Ukrajincev, ki so nastopili prvič na velikem tekmovanju, se med loterijo ni zatresla niti enkrat! Švica je po drugi strani postala prva reprezentanca v zgodovini SP, ki je izpadla iz tekmovanja po tem, ko na vseh tekmah (v rednem delu ali podaljšku) ni prejela niti enega zadetka.
Francija je v evropskem četrtfinalnem derbiju izločila Španijo s 3:1. Zaostajala je z 0:1, a nato pokazala moč. Rdeča furija je tako izpadla v četrtfinalu, že štiri leta pozneje pa je šla na SP v Južni Afriki do konca. Med najboljših osem se je v Nemčiji uvrstilo kar šest nekdanjih svetovnih prvakov. Družbo sta jim od ''neprvakov'' delali le Ukrajina in Portugalska. Dvakratnega svetovnega prvaka Urugvaja sploh ni bilo na SP 2006, saj ga je v medcelinskih dodatnih kvalifikacijah presenetila Avstralija.
V četrtfinalu so jo Nemci ponovno zagodli Argentini. Tako kot v finalu SP 1990 je bila za gavče znova usodna bela točka. Dvoboj v Berlinu se je končal brez zmagovalca (1:1), junak gostiteljev pa takratni vratar Arsenala Jens Lehmann.
Italija je v četrtfinalu zlahka s 3:0 odpravila Ukrajino, z dvema zadetkoma je zablestel visoki napadalec Luca Toni.
Portugalci so v četrtfinalu izločili Angleže. Po 120 minutah ni bilo zadetkov, po 11-metrovkah pa 3:1 za Portugalce. Kot zadnji je zadel v polno Cristiano Ronaldo, takratni mladi zvezdnik Manchester Uniteda. Pri treh levih so najstrožjo kazen zapravili kar trije od štirih izvajalcev, Otok je ponovno objokoval strele z bele točke.
Francija, opogumljena z odlično predstavo proti Španiji (3:1), je v četrtfinalu izločila Brazilijo z 1:0. V 57. minuti je podaja Zinedina Zidana našla Thierryja Henryja, ta pa je odločil srečanje. Ritmi sambe so v Frankfurtu utihnili, od veselja pa so zakikirikali petelini. Brazilci so tako po štirih zaporednih zmagah naleteli na mino v četrtfinalu SP 2006. Ker so v četrtfinalu izpadli tudi Argentinci, je svet dočakal prvi evropski polfinale po 24 letih.
Gostitelji Nemci so v polfinalu pričakovali ogromno, a se ušteli. Italijanski obrambni zid ni popustil. V Dortmundu se je po 120 minutah smejalo Azzurrom, v izdihljajih podaljška sta za ogromno srečo zahodnih sosedov, ki jih je ravno takrat pekla nova stavna afera Moggiopoli, poskrbela Fabio Grosso in Alessandro del Piero. Nemški selektor Jürgen Klinsmann je tako doživel prvi neuspeh in ostal brez boja za ''odličja''. V drugem polfinalu so Francozi po zadetku z bele točke, uspešen je bil Zidane, premagali Portugalce (1:0). Vrata v finala so jim zaprli že šest let poprej v polfinalu Eura.
Elf je v dvoboju za tretje mesto v Stuttgartu premagal Portugalsko s 3:1. Z dvema zadetkoma je opozoril nase komaj 21-letni Bastian Schweinsteiger. Zadnjo tekmo za reprezentanco je odigral portugalski velikan, zdaj pa ožji sodelavec Aleksandra Čeferina pri Uefi, Luis Figo.
SP v Nemčiji
Leto: 2006
Gostitelj: Nemčija
Zmagovalec: Italija
Finale: Italija : Francija 6:4 po 11-m (1:1)
Povprečje doseženih zadetkov: 2,3
Povprečni obisk gledalcev: 52.491
Najboljši strelec: Miroslav Klose (Nemčija) - 5 zadetkov
Uvrstitev Slovenije: izpadla v kvalifikacijah
Tekma za 3. mesto:
Stuttgart:
Nemčija : Portugalska 3:1 (0:0)
Schweinsteiger 56., 78., Petit 60./ag.; Nuno Gomes 88.
Finale:
Berlin, Olimpijski štadion, 69.000 gledalcev
Italija : Francija 6:4 po 11-m (1:1, 1:1, 1:1, 1:1)
Materazzi 19.; Zidane 7./11-m; R.K.: Zidane 110./Francija
Italija: Buffon, Grosso, Zambrotta, Materazzi, Cannavaro, Pirlo, Gattuso, Perrotta (od 61. Iaquinta), Camonaresi (od 86. Del Piero), Totti (od 61. De Rossi), Toni; selektor Marcelo Lippi;
Francija: Barthez, Abidal, Sagnol, Thuram, Gallas, Vieira (od 56. Diarra), Makelele, Ribery (od 100. Trezeguet), Malouda, Zidane, Henry (od 107. Wiltord); selektor Raymond Domenech.
Zgodovina svetovnih prvenstev:
Leto | Gostitelj | Svetovni prvak |
---|---|---|
1930 | Urugvaj | Urugvaj |
1934 | Italija | Italija |
1938 | Francija | Italija |
1950 | Brazilija | Urugvaj |
1954 | Švica | ZRN |
1958 | Švedska | Brazilija |
1962 | Čile | Brazilija |
1966 | Anglija | Anglija |
1970 | Mehika | Brazilija |
1974 | ZRN | ZRN |
1978 | Argentina | Argentina |
1982 | Španija | Italija |
1986 | Mehika | Argentina |
1990 | Italija | ZRN |
1994 | ZDA | Brazilija |
1998 | Francija | Francija |
2002 | Južna Koreja in Japonska | Brazilija |
2006 | Nemčija | Italija |
2010 | Južna Afrika | Španija |
2014 | Brazilija | Nemčija |
2018 | Rusija | ? |
Naslovi svetovnih prvakov:
5 – Brazilija4 – Italija, Nemčija (ZRN)
2 – Argentina, Urugvaj
1 – Anglija, Francija, Španija