Lionel Messi
Četrtek, 2. 7. 2020, 20.00
3 leta, 9 mesecev
top 10 najučinkovitejših koledarskih let Lionela Messija
Številka 700, za katero se skriva veliko sreče in trpljenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,65
2
V torek, ko je s prefinjenim strelom z 11 metrov ukanil našega Jana Oblaka, je Lionel Messi poskrbel za nov mejnik. Zabil je jubilejni 700. gol na svoji bleščeči nogometni poti (zanimivo, tudi 600. je dosegel proti slovenskemu vratarskemu zvezdniku). TOP 10 zato tokrat mineva v znamenju argentinskega nogometnega čarovnika in desetih najučinkovitejših let, ki jih je za zdaj pustil za sabo. V njih je bilo veliko solz sreče, a tudi žalosti.
2013: 45 golov
Leta 2013 je v Španiji z Barcelono osvojil naslov španskega prvaka in prepričljivo tudi naziv strelskega kralja la lige. Zabil je neverjetnih 46 golov na vsega 32 tekmah in poskrbel za rekordno učinkovitost v zgodovini lige. Njegovo povprečje zadetkov je bilo neverjetnih 1,44 na tekmo.
Z Barcelono se je po zmagi nad madridskim Atleticom veselil tudi španskega superpokala.
V ligi prvakov je s soigralci v polfinalu doživel pravcati polom. Proti Bayernu Münchnu, poznejšemu evropskemu prvaku, je odpadel kot gumb na stari srajci. Bavarci so zmagali s skupnim izidom 7:0. Elitno evropsko klubsko tekmovanje je z osmimi goli končal na tretjem mestu lestvice strelcev. Najboljši je bil Cristiano Ronaldo, ki se je ob koncu sezone tudi veselil zlate žoge.
Argentinec je v lovu na zlato žogo, ki bi bila takrat zanj peta v nizu, končal na drugem mestu.
Za reprezentanco je tistega leta dosegel šest golov, za Barcelono pa 39.
2019: 50 golov
Lani je z Barcelono zlahka postal španski prvak, pred Atleticom Madridom si je nabral 11 točk prednosti in bil prepričljivo tudi najboljši strelec sezone. Zabil je kar 36 golov, drugouvrščena na tej lestvici, Karima Benzemaja iz Real Madrida in soigralca Luisa Suareza, je za seboj pustil kar za 15 golov.
V ligi prvakov je blestel, z 12 zadetki je bil z naskokom najboljši strelec tekmovanja tudi tam, a z Barcelono še drugič v nizu doživel veliko razočaranje v polfinalu. Proti poznejšemu prvaku Liverpoolu je na prvi tekmi zmagal s 3:0, a na Anfieldu izgubil z 0:4 in se poslovil od sanj o tem, da bo spet stal na krovu Evrope.
Razočaranje je doživel tudi v španskem pokalu, v katerem je z Barcelono klonil v finalu, še veliko bolj boleč pa je bil poleti njegov nov reprezentančni neuspeh.
Z Argentino je spet izgubil v finalu velikega tekmovanja, klonil je na predzadnji stopnički južnoameriškega pokala, v polfinalu.
Ob koncu leta se je lahko tolažil vsaj s tem, da je po štirih letih dobil novo, rekordno šesto zlato žogo.
Za Barcelono je v lanskem letu zabil 45 golov, za Argentino pa pet.
2018: 51 golov
Z Barcelono je bil prepričljivo španski prvak, na prvem mestu je bil z njo od tretjega pa do 38., zadnjega prvenstvenega kroga, po katerem so imeli Katalonci na vrhu kar 14 točk prednosti pred drugouvrščenim Atleticom Madridom. Je treba poudarjati, da je bil najboljši strelec prvenstva? Ustavil se je pri številki 34 in bil z 12 asistencami najboljši, tudi ko beseda nanese na podaje za zadetke soigralcev.
V tisti sezoni je prišel tudi do 600. gola kariere. Zanimivo, tako kot zdaj, ko je preštel do 700, je jubilejni zadetek pospravil v mrežo Jana Oblaka, potem ko ga je za zmago z 1:0 v 27. prvenstvenem krogu premagal po udarcu s prostega strela.
V pokalu je šel s soigralci do konca, lovorike se je veselil tudi po zmagi nad Sevillo v španskem superpokalu, v ligi prvakov pa doživel veliko razočaranje v četrtfinalu, potem ko je z Barcelono doma zmagal s 4:1, v Rimu pa proti Romi klonil z 1:4 in presenetljivo izpadel. V elitni evropski nogometni ligi je bil s petimi goli precej oddaljen od najboljših strelcev.
Veliko, največje razočaranje je doživel poleti, ko je Argentini na čelu z njim spet spodrsnilo v lovu na tako želen naslov svetovnega prvaka. Za Argentince je bila v osmini finala usodna poznejša svetovna prvakinja Francija. Na svetovnem prvenstvu v Rusiji je zabil samo en gol.
Leto je sklenil s 47 zadetki v klubski in štirimi v reprezentančni majici in prvič po 11 letih ostal brez mesta med najboljšimi tremi v izboru za zlato žogo.
2015: 52 golov
Z Barcelono je postal španski prvak, a je, čeprav je zabil norih 43 prvenstvenih golov, v lovu na lovoriko za najboljšega strelca zaostal za Cristianom Ronaldom, ki je za Real Madrid dosegel še pet zadetkov več. Zadovoljiti se je moral z naslovom najboljšega asistenta v prvenstvu (19 asistenc), tolažil pa se je lahko tudi s kar štirimi lovorikami, do katerih je tistega leta prišel z Barcelono.
Osvojil je pokal in prišel s Katalonci tudi do svojega četrtega, zadnjega naslova evropskega prvaka. Z desetimi goli je bil najboljši strelec lige prvakov.
Lovoriko je osvojil tudi v spektakularnem evropskem superpokalu, v katerem je pri zmagi s 5:4 nad Sevillo zadel dvakrat.
Katalonci so zmagali tudi na klubskem svetovnem prvenstvu, na katerem je zabil enega od treh golov pri zmagi Barcelone nad River Platom s 3:0.
Še eno veliko reprezentančno razočaranje je doživel z Argentino. Brez naslova južnoameriškega prvaka je ostal po porazu po enajstmetrovkah proti Čilu v velikem finalu. Še drugem po še bolj bolečem porazu v finalu svetovnega prvenstva proti Nemčiji po podaljških leto pred tem. V letu 2015 je za Barcelono dosegel 48 golov, za reprezentanco pa le štiri. Ob koncu leta je prejel četrto zlato žogo.
2017: 54 golov
Po dveh naslovih v nizu se je moral v španskem prvenstvu z Barcelono zadovoljiti z drugim mestom, a bil s 37 zadetki prepričljivo najboljši strelec sezone.
Od lige prvakov, v kateri je v vsega devetih nastopih dosegel kar 11 golov, se je moral po porazu proti Juventusu posloviti po četrtfinalu.
V španskem pokalu je šel s soigralci do konca in bil s petimi goli tudi najboljši strelec tekmovanja.
Ob koncu leta se je pohvalil z okroglimi 50 goli v majici Barcelone in štirimi za Argentino v odsotnosti velikih reprezentančnih tekmovanj.
V lovu na zlato žogo je pristal na drugem mestu.
2014: 58 golov
Z Barcelono se je moral v španskem prvenstvu zadovoljiti z drugim mestom. Z 28 goli je bil drugi najboljši strelec sezone, v kateri se je moral sprijazniti tudi z bolečim porazom proti Realu Madridu v finalu kraljevega pokala. To tekmovanje je s petimi goli sicer končal na vrhu lestvice strelcev.
Liga prvakov? Od nje so se Katalonci poslovili po porazu z Atleticom Madridom v četrtfinalu. V elitnem evropskem tekmovanju je v tisti sezoni dosegel osem golov.
Še veliko večje razočaranje je doživel na svetovnem prvenstvu v Braziliji, kjer je Argentino pripeljal vse do finala, ki ga je v solzah končal po porazu proti Nemčiji po podaljških. Ob koncu turnirja je bil izbran za najboljšega posameznika prvenstva.
Za Barcelono je leta 2014 zabil okroglih 50 golov, za Argentino pa osem. Polovico od tega na mundialu.
Zlata žoga? V izboru za najprestižnejše individualno nogometno priznanje je pristal na drugem mestu.
2011: 59 golov
Z Barcelono je še petič postal španski prvak in bil z 31 goli drugi najboljši strelec tekmovanja.
V domačem pokalu še en boleč poraz na el clasicu, Real Madrid je bil boljši z 1:0 V ligi prvakov pa zdravilo za oba poraza.
Končna zmaga, potem ko je bil z 12 goli prepričljivo najboljši strelec tekmovanja in je gol zabil tudi v velikem finalu, pri zmagi nad Manchester Unitedom s 3:1.
Za novo lovoriko je poskrbel tudi v španskem superpokalu, v katerem je na dveh tekmah proti Real Madridu prispeval tri gole, pa tudi evropskem superpokalu, v katerem je pri zmagi nad Portom z 2:0 dosegel en gol.
Še drugič se je razveselil tudi zmage na klubskem svetovnem prvenstvu in se pri zmagi nad brazilskim Santosom v finalu s 4:0 med strelce vpisal dvakrat.
Z reprezentanco je na južnoameriškem pokalu doživel še eno razočaranje. Po enajstmetrovkah je s soigralci izgubil v četrtfinalu proti Urugvaju.
V letu 2011 je za Barcelono dosegel 55 golov, za reprezentanco pa samo štiri, a bil ob koncu leta prepričljivo še četrtič v nizu imenovan za najboljšega na svetu.
V roke je dobil takrat rekordno četrto zlato žogo.
2016: 59 golov
Z Barcelono je po hudem boju prišel do novega naslova španskega prvaka, Katalonci so Real Madrid prehiteli za samcato točko. Z "zgolj" 26 goli je sezono na lestvici strelcev španskega prvenstva pristal šele na tretjem mestu, a bil zato s petimi zadetki najboljši strelec španskega pokala, v katerem so šli Katalonci do konca.
Osvojil je še španski superpokal in v finalu proti Sevilli zabil en gol.
Liga prvakov? S soigralci je po porazu proti Atleticu Madridu obstal v četrtfinalu in evropsko sezono končal s šestimi goli.
V dresu Argentine je s petimi goli in štirimi asistencami blestel na južnoameriškem pokalu, a tam doživel še en šok. Še tretji poraz na velikih tekmovanjih v finalu, še drugič v nizu po enajstmetrovkah, spet proti Čilu! Na drugi stopnički je ob koncu leta obstal tudi v izboru za zlato žogo.
2010: 60 golov
V španskem prvenstvu se je z Barcelono razveselil četrtega naslova državnega prvaka in bil s 34 goli prepričljivo najboljši strelec prvenstva.
Tistega leta je bil s soigralci najboljši tudi na klubskem svetovnem prvenstvu in v podaljških zabil odločilni gol za zmago nad Estudiantesom pri zmagi z 2:1.
V pokalu se je njegova pot končala že v šestnajstini finala, medtem ko je bil za Barcelono tistega leta v polfinalu po hudem boju usoden poznejši prvak, milanski Inter. Kljub temu je bil z osmimi goli najboljši strelec tekmovanja.
Bil je tudi junak zmage Barcelone v španskem superpokalu. Na povratni tekmi proti Sevilli je pri zmagi Barcelone s 4:0 in velikem preobratu (v Andaluziji so Katalonci izgubili z 1:3) je zabil hat-trick.
Poleti je z Argentino nastopil na svetovnem prvenstvu, a se po hudem porazu proti Nemčiji z 0:4 od mundiala poslovil v četrtfinalu. V Južnoafriški republiki gola ni zabil, je pa prispeval kar štiri asistence v štirih nastopih, ki jih je takrat zbral.
Ob koncu leta je pred klubskima soigralcema, svetovnima prvakoma s Španijo Andresom Iniesto in Xavijem Hernandezom, v roke dobil svojo drugo zlato žogo.
2012: 91 golov
Najbolj noro leto na njegovi nogometni poti je bilo leto 2012, ko je pri vsega 25 letih zabil kar 91 golov v klubski in reprezentančni majici. Mejnik prejšnjega rekorderja, velikega Brazilca Peleja, ki je v enem letu dosegel 75 golov, je krepko izboljšal in se zapisal v zgodovino nogometa.
V španskem prvenstvu je zabil neverjetnih 50 golov, a to ni bilo dovolj za naslov. Osvojil ga je Real Madrid.
V španskem pokalu je šel s soigralci do konca in tekmovanje končal s tremi zadetki. Enega je dosegel pri zmagi s 3:0 v finalu proti Athletic Bilbau.
Tudi v ligi prvakov Barceloni ni uspelo, obstala je v polfinalu po porazu s Chelseajem, a je bil s kar 14 zadetki najboljši strelec tekmovanja.
Za Barcelono je tistega leta dosegel 79, za Argentino pa 12 zadetkov.
2