Ponedeljek, 19. 4. 2021, 7.55
12 mesecev
Rodila se je superliga
Šok vseh šokov, 12 največjih klubov zapušča ligo prvakov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
113
Med klubi, ki želijo namesto v ligi prvakov nastopati v superligi, je tudi Real Madrid, rekorder s kar 13 naslovi evropskega prvaka.
Evropa je priča nogometnemu potresu, kakršnega ne pomni. Dvanajst vplivnih evropskih klubov je ustanovilo superligo. Čeprav jim je Evropska nogometna zveza (Uefa) dala vedeti, da jih v tem primeru čakajo številne sankcije, jih to ni ustavilo pri ustanovitvi tekmovanja, ki bi jim zagotavljal še večji zaslužek. Obeta se vojna, pravcati razkol, odpirajo se številna vprašanja, prihodnost lige prvakov, paradnega konja in najbolj donosnega produkta Uefe, je skrajno negotova. To je hud udarec za Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe, ki naj bi danes predstavil novi tekmovalni model lige prvakov.
Grožnje, ki jih je vodstvo Uefe skupaj z nogometnimi zvezami v Angliji, Italiji in Španiji ter vodstvi tamkajšnjim prvoligaških tekmovanj naslovilo na vse morebitne udeležence superlige, niso zalegle. Čeprav je krovna nogometna zveza superligo označila kot cinični projekt, ki je nastal na sebičnem interesu nekaj klubov, in napovedala, da se bo proti njemu borila z vsemi sredstvi in na vseh ravneh, tudi to ni zadoščalo. Največji nogometni klubi, tisti, ki imajo največjo moč, ta pa se ne meri le s tistim, kar imajo pod palcem, posledično pa za njih stiska pesti tudi največ navijačev, so se odločili, da je čas za novo tekmovanje. Ustanovili so superligo, zaprto tekmovanje, s katerim želijo uresničiti svoje načrte. Navijačem ponuditi še več tekem na najvišji ravni, hkrati pa poskrbeti za zaslužek, o kakršnem so lahko v obstoječem modelu lige prvakov le sanjali.
Ni več skrivnost, da bi vsakega stalnega člana superlige čakala mikavna nagrada. V krstni sezoni naj bi si razdelili nagrade v skupni vrednosti okrog 3,5 milijarde evrov. Za zdaj se je pod namero ustanovitve superlige podpisalo 12 evropskih klubskih velikanov. Pozno v nedeljo zvečer so sporočili svetu, da mislijo resno in da so sklenili dogovor. Prevladujejo angleški klubi (6), po trije prihajajo iz Italije in Španije, med njimi pa so praktično vsi največji, ki že dalj časa predstavljajo tudi osrednjo moč Uefine lige prvakov. Pobudi se niso pridružili klubi iz Francije in Nemčije, izstopata zlasti zadnja finalista lige prvakov PSG in Bayern München, ki so si za omenjeno dejanje prislužili veliko pohvalo Uefe.
Največji izziv za Čeferina, odkar je predsednik Uefe
Superliga predstavlja neposredno konkurenco lige prvakov, ki bi ji odsotnost največjih klubov povzročila nenadomestljivo škodo, zato gre v prihodnjih urah, dneh in tednih pričakovati pravcato vojno med Uefo ter ustanovitelji novega tekmovanja. Predsednik Uefe Aleksander Čeferin se je znašel pred največjim izzivom na položaju prvega moža evropskega nogometa.
Predsednik Reala Florentino Perez ne skriva navdušenja nad superligo, s katero bi prizadejal ligi prvakov, paradnem konju Uefe, ki jo vodi predsednik Aleksander Čeferin, nenadomestljiv udarec.
Odkar je na tako odgovornem položaju, je venomer ponavljal, kako se bo do zadnjega boril proti uresničitvi idej o ustanovitvi superlige. Ponujal je kompromis, liga prvakov je doživljala kozmetične spremembe, klubi iz najmočnejših držav so imeli še več privilegijev (Anglija, Italija, Nemčija in Španija imajo zagotovljena štiri mesta brez kvalifikacij), od leta 2024 pa naj bi v ligi prvakov po "švicarskem modelu" nastopalo kar 36 klubov, ki bi v evropski sezoni odigrali najmanj deset tekem (zdaj jih šest). Večje bi bile tudi finančne nagrade, a tudi to ni prepričalo največjih klubov. Želeli so nekaj novega, kjer bi lahko še bolj neposredno odločali o višini zaslužka in dinamiki tekmovanja.
Comunicado Oficial: Los principales clubes europeos de fútbol anuncian la nueva Superliga.#RealMadrid
— Real Madrid C.F. (@realmadrid) April 18, 2021
Stvar je šla tako nevarno daleč, da so javno sporočili, kako želijo namesto v ligi prvakov odslej igrati v superligi. To je velik udarec za Uefo, ki jim je grozila, da bodo v tem primeru izključeni iz državnih tekmovanj, hkrati pa nogometaši, če bodo nastopili v superligi, ne bodo mogli zastopati barv svojih domovin v državnem dresu. Odprtih vprašanj je preveč, velja opozoriti tudi na to, kako se kar nekaj ustanovnih članov superlige v tej sezoni še poteguje za evropsko lovoriko. Chelsea, Manchester City in Real Madrid v ligi prvakov, Arsenal in Manchester United pa v ligi Europa.
Perez nagovoril navijače, Agnelli odstopil!
Prvi predsednik superlige je postal Florentino Perez, dolgoletni prvi mož madridskega Reala, evropskega rekorderja, kar se tiče osvojenih naslovov prvaka (13). "Nogometu bomo pomagali na vseh področjih. Želimo, da v svetu predstavlja tisto, kar si zasluži. Nogomet je edini globalni šport na svetu, ki ima več kot štiri milijarde navijačev. Odgovornost nas, velikih klubov, je ta, da uresničimo njihove želje," je sporočil španski mogotec, ki želi prerezati popkovino z ligo prvakov in se v prihodnosti posvetiti novemu tekmovanju, še bolj donosni zlati kokoši. Superlige ne bi igrali le nogometaši, imele bi jo tudi nogometašice, s tem pa želijo največji klubi pomagati tudi razvoju ženskega nogometa.
Aleksander Čeferin in Andrea Agnelli sta v zadnjih letih tesno sodelovala. Zdaj sta se znašla na nasprotnih bregovih.
Veliko težavo bi lahko predstavljalo prav mnenje navijačev, na katerega se tako sklicuje predsednik Reala. Za zdaj je močno na strani zdajšnje lige prvakov, združenega tekmovanja, odprtega za vse. Navijačev največjih klubov ideja o superligi za zdaj ni prepričala, podobno velja za splošno nogometno javnost, ki je ob rojstvu superlige milo rečeno zgrožena. Navijači v pismu za javnost, ki so ga navijaške skupine 17 klubov, med njimi tudi Manchester Uniteda, Real Madrida, Ajaxa, Arsenala, Bayerna in Borussie Dortmund, v nedeljo naslovile na (takratnega) predsednika Združenja evropskih klubov (ECA) Andreo Agnellija, sicer tudi lastnika Juventusa in člana izvršnega odbora Uefe, poudarjajo, kako predstavlja superliga resno grožnjo celotnemu nogometu, saj bi med drugim uničila tudi koledarje domačih ligaških tekmovanj.
Kakšen pa je bil odgovor Agnellija, sicer tudi člana izvršnega odbora Uefe, ki naj bi ga v torek čaka kongres Uefe v Švici? Odstopil je s položaja predsednika Združenja evropskih klubov (ECA) in postal podpredsednik superlige. Poudaril je, kako ima 12 ustanovnih članov superlige več milijard navijačev po vsem svetu, hkrati pa so osvojili že 99 evropskih lovorik. S tem je poudaril, s kakšno močjo in vrednostjo razpolagajo, obenem pa dodal, da želijo igro, ki jo tako obožujejo, dolgoročno postaviti še na višjo raven, postopoma povečati solidarnost, navijačem in nogometnim amaterjem pa ponuditi vsakodnevne užitke, v katerih bodo lahko občudovali svoje vzornike.
Solastnika Manchester Uniteda, brata Joel (levo) in Avram Glazer (desno), v druščini trenerja rdečih vragov Oleja Gunnarja Solskjaerja.
Podobno razmišlja tudi drugi podpredsednik superlige Joel Glazer. Američan, sicer solastnik Manchester Uniteda, sporoča, kako se z medsebojnimi tekmami najboljših klubov in igralcev na svetu odpira novo poglavje evropskega nogometa. "Dobili bomo tekmovanje najvišje kakovosti, ki bo potekalo vso sezono na najboljših stadionih, večji pa bo tudi finančni priliv," sporoča operativec rdečih vragov.
Rešitve Uefe jih niso prepričale
Nogometno poletje v letu 2021 bo zelo vroče. Uefa se na vse pretege trudi spraviti pod streho (in to ne pred praznimi tribunami) evropsko prvenstvo, vodstvo superlige pa naznanja, da bi lahko avgusta že zaživela superliga in postavila nove mejnike v zgodovini najmočnejšega klubskega tekmovanja.
Vodstvo superlige se ni ustrašilo groženj Uefe. Pričakuje, da bo s predstavniki krovne evropske zveze, pa tudi Mednarodne nogometne zveze (Fifa), kmalu sedlo za mizo in poskrbelo za spremembe, ki bi koristile nogometu.
"Ustanovitev nove lige se je zgodila v času, ko je pandemija novega koronavirusa pospešila nestabilnost trenutnega ekonomičnega modela evropskega nogometa. Vrsto let so se ustanovitelji lige trudili izboljšati kakovost in stabilnost trenutnega evropskega tekmovanja ter poskušali ustanoviti tekmovanje za najboljše klube in igralce, ki bi lahko tekmovali med seboj na stalni bazi," so predstavniki novopečenega elitnega tekmovanja zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, kako je pandemija novega koronavirusa razkrila, da sta za dvig nogometnih klubov potrebna tako strategija kot tudi komercialni pristop.
"V zadnjih mesecih smo imeli številne pogovore s predstavniki državnih institucij o prihodnosti novega evropskega tekmovanja. Klubi ustanovitelji menijo, da predstavljene rešitve ne bodo izboljšale našega finančnega položaja in prispevale k bolj kakovostnim nogometnim predstavam."
Med tednom superliga, za vikend domača prvenstva?
Kako naj bi se igrala superliga? Njeni ustanovni člani sporočajo, da bi se lahko začela že kmalu, morda že ob začetku prihodnje sezone. "Takoj, ko bo to možno," piše v sporočilu za javnost, v katerem je tudi navedeno, da bodo k projektu za krstno sezono povabili še tri klube. V superligi bi tako tekmovalo 20 klubov, od tega 15 stalnih, ki tako podobno kot košarkarski klubi v ligi NBA ne bi mogli nikoli izpasti oziroma ostati brez mesta v tekmovanju, in pet klubov, ki bi si zagotovili udeležbo v superligi prek kvalifikacij. V njih bi lahko nastopili le tisti klubi, ki bi si to zaslužili na podlagi dosežkov v domačih tekmovanjih sezono poprej.
PSG, pri katerem blestita Neymar in Kylian Mbappe, je edini polfinalist lige prvakov, ki se ne omenja na seznamu pobudnikov superlige.
Kvalifikacije bi tako poganjala podobna misel, kakršna je prisotna tudi v ligi prvakov, vse skupaj zanima, kako bi se zadeva razpletla v praksi, saj je Uefa že zagrozila vsem morebitnim udeležencem superlige, da ne bodo mogli več nastopati v domačih prvenstvih. To je nekaj, kar se niti pod razno ne sklada z idejo vodstva superlige, ki bi ohranilo podobno ravnotežje med domačimi in evropskimi tekmami, kakršnega so vajeni udeleženci lige prvakov. Dvoboji superlige bi se tako igrali med tednom, konci tedna bi bili še naprej namenjeni igranju dvobojev domačega prvenstva. Če bi jih Uefa sploh dovolila igranje ... Vodstvo superlige sporoča, kako se ustanovni člani že veselijo pogovorov z Uefo in Fifo, s katerima želijo zgraditi partnersko sodelovanje. "Skupaj bi lahko novi ligi kot tudi celotnemu nogometu zagotovili največ, kar lahko."
V superligi bi bilo 20 klubov razdeljenih v dve skupini z desetimi udeleženci, ki bi tako že v skupinskem delu odigrali kar 18 tekem. Tri najboljše ekipe iz vsake skupine bi si zagotovile neposredno napredovanje v četrtfinale, za zadnji četrtfinalni vstopnici bi se v play-offu udarila kluba, ki bi v skupini osvojila četrto oziroma peto mesto. Začelo naj bi se že avgusta letos, končalo pa konec maja 2022 s finalom, ki bi potekal podobno kot v ligi prvakov na nevtralnem prizorišču. Ustanovitelji superlige mislijo resno, tako da se v primeru, če ne bo doseženega skupnega dogovora z Uefo, obeta nogometni razkol, kakršnega še ni bilo v zgodovini najbolj priljubljene postranske reči na svetu.
113