Star po zgodovini, mlad po uspehih

Nogometni klub iz mesta ob Kamniški Bistrici je nastal leta 1921, a vse do sezone 2005/06 v Sloveniji ni dosegal odmevnejših dosežkov. Takrat je namreč prvič postal državni podprvak, v sezoni 2006/07 pa tudi državni prvak Slovenije. Ta dosežek so drugič v zgodovini kluba ponovili tudi sezono kasneje. Klub, odkar ga vodi Stane Oražem, velja za enega najboljših v državi.

Če povzamemo zgolj sodobno zgodovino domžalskega kluba, ob rezultatih in vseh lovorikah, lahko izpostavimo, da se je v tem času skozi trenutno četrti najstarejši klub v prvoligaški druščini v tujino in v državno reprezentanco prebilo precej nogometašev. Klub ima danes tudi zelo močan mladinski pogon, v zadnjih petih letih pa je osvojil tudi pet lovorik in to prav vse možne v Sloveniji.

Zgodovina Nogometnega kluba Domžale sega v leto 1921, ko so dijaki na čelu s prvim predsednikom Stankom Skokom ustanovili Športni klub Disk (SK Disk). Klub med drugo svetovno vojno ni deloval. Prva tekma po vojni je bila zopet na nekdanjem igrišču SK Domžale in to septembra 1945. Z novim štadionom ob Kamniški Bistrici se je po drugi svetovni vojni nogomet v Domžalah dvignil na višjo raven. Velik vpliv na razvoj je imel tudi Stanko Bloudek.

Leta 1952 je v Domžalah gostovalo ligaško moštvo NK Lokomotiva. Takrat se je zbralo preko 2000 gledalcev; morda je bil to največji dogodek domžalskih nogometašev dotlej, saj do leta 2005, ko je v Športnem parku gostoval nemški Stuttgart, ni bil presežen. NK Domžale je bil vedno pri vrhu lestvice, ekipa je več let uspešno nastopala vse do kvalifikacij za vstop v višjo ligo tekmovanj, vendar ji v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih ta preskok iz podzvezne lige (ljubljanska podzveza) v višjo konkurenco ni uspel. Domžalčani so se že z uvrstitvijo v finale pokalnega tekmovanja za območje ljubljanske podzveze za leto 1965 zelo odlikovali in dosegli – kar zadeva pokalno tekmovanje – enega največjih uspehov tedanjega časa. Leta 1970 so se Domžale končno uspele uvrstiti v višji razred Ljubljanske podzveze. Že naslednje leto so se borile za sam vrh. Z enakim število točk kot prvouvrščeni Slovan, so osvojile drugo mesto. Po šestih letih so si vnovič priborili pravico do kvalifikacij za vstop v slovensko nogometno ligo, a so vse do leta 1985 igrali v območni ligi vzhod oz. zahod (druga slovenska liga). Takrat se jim je po dolgih prizadevanjih le uspelo prebiti v prvo slovensko ligo. Največji uspeh pa so dosegli v sezoni 1989/90, ko so prvenstvo končali na tretjem mestu, ki je tedaj vodilo v novoustanovljeno medrepubliško ligo. V Domžalah se zaradi pomanjkanja denarja niso odločili za napredovanje v višji rang tekmovanja in so nadaljevali z nastopi v prvi slovenski ligi. V zadnji sezoni pred osamosvojitvijo so Domžalčani v prvi slovenski ligi (v bivši Jugoslaviji četrti rang tekmovanja) med 16 klubi zasedli sedmo mesto. Domžalčani so po osamosvojitvi Slovenije igrali v najmočnejšem rangu tekmovanja. V konkurenci 21 moštev so zasedli skromno 19. mesto, kar je pomenilo izpad v drugo ligo. Tudi v drugoligaški konkurenci Domžalčanom ni šlo najbolje. Iz leta v leto so si Domžalčani prizadevali napredovati v elitno slovensko ligo in naposled, v sezoni 1997/98, jim je to tudi končno uspelo. Posebno potrditev domžalskemu nogometu je priznala tudi Nogometna zveza Slovenije, ki je 17. avgusta 1999 delegirala reprezentančno tekmo igralcev do 21 let. V sklopu kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2000 sta se ob Kamniški Bistrici pomerili ekipi Slovenije in Albanije. To je bila tudi prva meddržavna nogometna tekma v zgodovini domžalskega nogometa. Jubilejna 80. sezona domžalskega nogometa se je torej končala klavrno, vendar pa je omogočila določene organizacijske spremembe, ki predstavljajo prelomnico v domžalskem nogometu. Pred sezono 2002/2003 je v NK Domžale prišlo do temeljite organizacijske prenove.

Predsednik Stane Oražem je v upravo kluba povabil Nenada Protego, ki je bil takrat še igralec Domžal. Ljubljančan je začel opravljati delo športnega direktorja. Naslednje kadrovske poteze obeh mož so se izkazale za odločilne. K sodelovanju v ambicioznem projektu sta povabila Slavišo Stojanovića, ki je postal trener članskega moštva in Miho Kebeta, ki je prevzel vodenje mladinskega nogometnega centra NK Domžale. Člansko moštvo je že v prvi sezoni (2002/2003) suvereno osvojilo prvo mesto v drugi ligi in se ekspresno vrnilo nazaj med slovensko nogometno elito. V Domžalah so se počasi in vztrajno vzpenjali proti slovenskemu nogometnemu vrhu. V sezoni 2004/2005 so rumeno-modri končali na tretjem mestu in se prvič v zgodovini kluba uvrstili v pokal evropske nogometne zveze. Domžalčani so leto kasneje stopili še stopnico višje in sezono 2005/2006 končali na drugem mestu, dve točki za vodilno HiT Gorico. Končni preboj na sam vrh slovenskega nogometa jim je uspel v sanjski sezoni 2006/2007, ko so suvereno osvojili naslov državnega prvaka, saj je drugouvrščena HiT Gorica za četo Slaviše Stojanovića zaostala za kar sedemnajst točk. Domžalčani so v vsega petih letih uspeli iz druge lige priti do najboljše ekipe na sončni strani Alp. Odlični rezultati v domačem prvenstvu so NK Domžale popeljali tudi v evropska tekmovanja. Dalibor Stevanović je bil prvi igralec Domžal, ki so ga opazili bogati tuji klubi. V zimskem prestopnem roku sezone 2005/2006 je največje zanimanje pokazal španski prvoligaš Real Sociedad, ki je zanj plačal tudi visoko odškodnino. Takrat je bil to najdražji prestop kateregakoli igralca iz slovenske lige v tujino. NK Domžale ob 90. obletnici kluba velja za stabilnega prvoligaša, ki je tudi tokrat med kandidati za najvišja mesta na lestvici.