Sobota, 3. 7. 2021, 9.00
3 leta, 5 mesecev
Spomin na EP 1992 in nepozaben podvig Danske
Pravljica, ki je sploh ne bi bilo, če ne bi hudo počilo v Jugoslaviji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,40
Letos na evropskem prvenstvu močno odmeva zgodba četrtfinalistke Danske. Igra dopadljiv nogomet, po ogromnem šoku, ki ga je izkusila na uvodni tekmi, ko so zdravniki reševali življenje Christianu Eriksenu, je izpostavila resno kandidaturo za najvišja mesta. Je možen celo takšen podvig, kot ga je spisala leta 1992? Takrat so Danci postali evropski prvaki kot nenadna menjava za Jugoslavijo, ki se je na Švedskem že pripravljala na prvenstvo. Z njo sta bila takrat tudi Slovenca Darko Milanič in Džoni Novak, a pet minut pred dvanajsto ostala brez velikega tekmovanja.
Pred tremi desetletji je na različnih delih Evrope zapihal nov veter. Železna zavesa je padla in podlegla težnjam po demokratičnih spremembah. Omogočila je rojstvo novih samostojnih držav(ic), med njimi tudi Slovenije. Na območju nekdanje Jugoslavije, ki se je lahko tedaj pohvalila z nadarjenim rodom in spadala med vodilne nogometne velesile v Evropi, je zadišalo po kruti in neizprosni vojni.
Razmere so se hitro slabšale, resolucija Združenih narodov 757 pa je poskrbela, da Jugoslavija (vsaj tisti del, ki je še nosil njeno ime) ni nastopila na evropskem prvenstvu. Le dva tedna pred začetkom zaključnega turnirja na Švedskem je bila izključena s tekmovanja, namesto nje pa je priložnost dobila Danska, ki se je morala v kvalifikacijah zadovoljiti z drugim mestom. Vse preostalo je postalo zgodovina ...
Danski navijači so leta 1992 napolnili tribune švedskih stadionov.
"Rdeče-beli", zbrani z vseh vetrov, številni nogometaši so si že dajali duška na počitnicah, so brez resnejših priprav presenetili tekmece. Preskočili so vse ovire, tudi mogočno Nizozemsko in Nemčijo, na koncu pa se zasluženo veselili svojega prvega in še do danes edinega evropskega naslova. Rojena je bila legenda o danskih junakih. Letos bi lahko pravljica doživela novo izvedbo, saj po vse boljših predstavah (Rusiji in Walesu je zatresla mrežo kar štirikrat) raste vrednost rdeče-belih delnic. Bi lahko Skandinavci po 29 letih ponovno stopili na vrh Evrope in ponovili podvig z EP 1992, na katerem po prvotnem načrtu sploh ne bi smeli nastopiti?
Ferci presenetili Avstrijce
Jean-Pierre Papin je v kvalifikacijah za EP 1992 dosegel kar devet zadetkov.
Preselimo se v dogajanje pred EP 1992. Evropska nogometna zveza (UEFA) se je odločila, da bo evropsko prvenstvo, na katerem bo nastopilo najboljših osem reprezentanc, gostila Švedska. Čeprav je ponujala bistveno manjše štadione od tekmice Španije, se je krovna zveza odločila, da dobi prednost. Tudi zato, ker so Španci tisto leto v športnem smislu že zaznamovali s poletnimi olimpijskimi igrami (Barcelona). Objekti na Švedskem niso bili veliki. Izstopal je Idrottsparken v Nörkoppingu, ki je sprejel le 23 tisoč navijačev, imel pa še bolj skromen obisk (vedno pod 20 tisoč).
Še zadnjič je na zaključnem turnirju nastopilo osem ekip, nato se je številka podvojila, saj je že v Angliji (1996) nastopilo 16 ekip. To je bila povsem logična poteza Uefe, saj je število njenih članic po rojstvu številnih samostojnih držav naglo poskočilo.
V kvalifikacijah je sodelovalo 34 ekip. Švedska je bila uvrščena neposredno. Na žrebu se je med kroglicami pojavila tudi Vzhodna Nemčija (NDR), ki pa je nato "izstopila", saj se je oktobra 1990 združila z zahodnimi "brati". Nastala je Nemčija. Prvič sta se predstavila palčka San Marino in Ferski otoki. Če je bil prvi topovska hrana za tekmece, so drugi presenetili z zmago nad Avstrijo (na "domači" tekmi na Švedskem, saj Uefa zaradi neprimernih pogojev ni dovolila igrati pri "ribičih"), na koncu pa za slovensko severno sosedo zaostali le zaradi slabše razlike v zadetkih.
Marco Van Basten je leta 1992 z nizozemsko reprezentanco branil naslov evropskih prvakov.
V kvalifikacijah je blestela Francija. Dobila je vseh osem tekem, osvojila maksimalnih 16 točk, Jean-Pierre Papin pa je dosegel devet golov. Španija je razočarala, bila tretja in kar štirikrat izgubila. Zadnje tekme, morala bi gostovati v Albaniji, zaradi političnih nemirov v Tirani niti ni odigrala. Poleg Švedske se je na evropskem prvenstvu prvič predstavila Škotska, ki je v kvalifikacijah tesno prehitela Švico in Romunijo, Sovjetska zveza se je znašla pred Italijo, predvsem zaradi boljših nastopov v gosteh, medtem ko so Azzurri izgubili na Norveškem, Nemčija se je namučila z žilavimi Valižani, Nizozemska pa s Portugalsko. Pri tulipanih, branilcih naslova, je še vedno blestel Marco van Basten in v kvalifikacijah dosegel osem zadetkov. Anglija je končala pred Irsko in Poljsko, sta pa obe otoški reprezentanci ostali nepremagani. Irci so kar štirikrat remizirali, kar je bila voda na angleški mlin.
Pančev najboljši strelec kvalifikacij, Katanec zatresel avstrijsko mrežo
Kaj pa "nesrečna" Jugoslavija? Pod vodstvom Ivice Osima je uresničila napovedi večine nogometnih strokovnjakov, ki so modrim pripisovali bleščečo prihodnost. Znameniti Čilenci, svetovni mladinski prvaki, so bili pet let starejši, mnogi izmed njih že nosilci v močnih klubih. Da je nekaj na tem, so nakazovali tudi rezultati v kvalifikacijah.
Zadetek Srečka Katanca na tekmi z Avstrijo (pri 1:17):
Jugoslavija je na osmih tekmah kar sedemkrat zmagala, v gosteh pa dobila vse štiri tekme z 2:0. Premagala je Dansko, Avstrijo, Severno Irsko in Ferske otoke. Izgubila je le doma z Danci, a kar nekaj mesecev po bleščeči zmagi v Köbenhavnu, tako da prvo mesto ni bilo ogroženo. Z desetimi goli se je izkazal Darko Pančev. Makedonec, napadalec Crvene zvezde, je bil najboljši strelec kvalifikacijskega ciklusa, kar dvakrat je dosegel trojček. Na začetku kvalifikacij je modri dres nosil tudi Srečko Katanec in se na domači tekmi z Avstrijo (4:1) po strelu z glavo tudi vpisal med strelce. Zaradi vedno težjega političnega položaja je Jugoslavija domače tekme odigrala le na beograjski Marakani.
Čeprav se je Jugoslaviji nasmihal nastop na evropskem prvenstvu (zanimivo je, da bi se s tem obdržal lihi vrstni red udeležb: 1960 – DA, 1964 – NE, 1968 – DA , 1872 – NE, 1976 – DA, 1980 – NE, 1984 – DA, 1988 – NE, 1992 – DA?), se je v političnem smislu vedno bolj kuhalo. Odpovedi so se vrstile tudi znotraj nogometnih krogov. Katanec je igral le do konca leta 1990, hrvaški nogometaši (Zvonimir Boban, Robert Jarni, Robert Prosinečki, Davor Šuker in Zoran Vulić) so nazadnje nastopili maja 1991 in izdatno pomagali k visoki zmagi nad Ferci (7:0), nato pa so zdesetkano Jugoslavijo sestavljali le še Srbi, Črnogorci, Makedonci, igralci iz BiH in dva Slovenca. To sta bila Džoni Novak in Darko Milanič, ki sta takrat branila barve beograjskega Partizana.
Takšna je bila začetna enajsterica zadnje tekme Jugoslavije pred EP 1992, ko je izgubila proti Nizozemski z 0:2.
Z jugoslovansko reprezentanco sta odigrala zadnjo tekmo pred odhodom na Švedsko, ko je Osimova četa marca 1992 v Amsterdamu izgubila z Nizozemsko z 0:2. Krvava vojna, ki se je preselila tudi v BiH, je poskrbela, da je tri tedne pred začetkom prvenstva odstopil selektor Osim, "ne" pa so rekli tudi njegovi rojaki Faruk Hadžibegić, Mehmed Baždarević, Meho Kodro in Mario Stanić (poznejši hrvaški reprezentant). Jugoslovanski tabor je zapustil tudi najboljši strelec Pančev.
Dragan Stojković: Nismo krivi za to, kar se dogaja
Dragan Stojković je v tistem obdobju spadal v skupino najboljših evropskih nogometašev.
Izbrano vrsto je na hitro prevzel Ivan Čabrinović in na Švedskem ostal z le še 17 kandidati. To so bili Omerović, Leković, Stanojković, Brnović, Petrić, Dubajić, Najdoski, Vujačić, Radinović, Jokanović, Jugović, Savičević, Stojković, Mihajlović, Mijatović, Milanič in Novak. Nato je bilo 30. maja 1992 dokončno odločeno, da Jugoslavija na Švedskem ne bo nastopila. Bila je diskvalificirana, vpoklicana pa prva zamenjava, Danska.
"Žal nam je, da so se tako odločili. Mi smo le športniki in igramo na zelenem polju. Nismo krivi za to, kar se dogaja," je bil razočaran kapetan Dragan Stojković - Piksi, ko se je moral vrniti iz Stockholma, po nastopu na SP 1990 pa mu je tako iz rok spolzelo sodelovanje na še enem velikem tekmovanju.
Milanič: Edini motiv je bil športni, politika me ni zanimala
Ni manjkalo veliko, pa bi Darko Milanič zaigral na velikem nogometnem tekmovanju že leta 1992. Osem let pozneje je na evropskem prvenstvu nastopil kot kapetan slovenske izbrane vrste.
O tem, zakaj je leta 1992 še vztrajal z jugoslovansko reprezentanco, je pred leti v pogovoru za Sportal spregovoril Darko Milanič. Poznejši kapetan slovenske reprezentance in trofejni trener, ki po novem vodi ciprski Pafos, je novinarju Roku Viškoviču zaupal: "Takrat sem bil še zelo mlad, nastop na velikem prvenstvu pa je bil lahko velika odskočna deska za prestop v tujino. Pa tudi zelo sem si želel nastopiti na velikem tekmovanju. Sicer se je vse zgodilo zelo na hitro, selektor je sestavil spisek in jaz sem se kot mlad človek odločil, tako kot sem se. Moj edini motiv je bil športni, politika me ni zanimala. Pritiskov pa ni bilo nobenih. Niti s slovenske in niti s katerekoli druge stvari. Odločil sem se sam. Nihče ni vplival name, je pa bila odločitev zelo težka," je povedal nekdanji nogometaš, ki je bil takrat član beograjskega Partizana.
Ko je se je s Švedske vrnil v Slovenijo, je videl, da je bilo stanje v državi mnogo bolj resno, kot se je zdelo. "Takrat še ni bilo takšnih komunikacijskih kanalov, kot jih poznamo danes. Mi nogometaši smo bolj malo vedeli o tem, kaj se je dogajalo v domovini. Preden sem se vrnil v Slovenijo, si nisem mislil, da je stanje tako kompleksno, kot je bilo. Vsi skupaj smo bili zelo presenečeni. A kot sem že rekel. Bilo je, kar je bilo. Ne bi se rad preveč vračal v preteklost," je še povedal Milanić, ki po odhodu s prvenstva za Jugoslavijo seveda ni več zaigral.
Politične spremembe so vplivale tudi na reprezentanco Sovjetske zveze. Ker je ta vmes že razpadla, so se že širile govorice, da bo njeno mesto zapolnila Italija, nato pa so dediči mogočnega sovjetskega imperija sklenili, da bodo nastopili pod imenom Skupnost neodvisnih držav (SND). Izmed 15 nekdanjih sovjetskih republik pri projektu niso sodelovale le Litva, Estonija in Latvija.
Nizozemska se je maščevala Nemčiji, Danska se je morala ogreti
Na prvenstvu sta za prvi favoritinji veljali Nizozemska (branilka naslova) in aktualna svetovna prvakinja Nemčija. Nastopili sta v isti skupini, tulipani pa so ugnali elf s 3:1 in se mu s tem maščevali za poraz v osmini finala SP 1990. V Italiji sta Frank Rijkaard in Rudi Völler poskrbela za afero s pljuvanjem in vlečenjem za lase, nato pa prejela rdeči karton. Tokrat je zvezdnik Milana zatresel nemško mrežo že po 97 sekundah, kar je bil najhitrejši gol na prvenstvu. Nemci, vodil jih je Berti Vogts, so vseeno zmogli dovolj moči, da so se prebili v polfinale.
Veselje danskih nogometašev ob ogromnem uspehu.
V drugi skupini se je začel skandinavski spektakel. Dansko je vodil Richard Moller Nielsen. "Ko so me obvestili, da bomo nastopili na Švedskem, sem bil ravno pred prenovo kuhinje," je dejal danski selektor. Večino fantov je vpoklical, ko so bili že na zasluženih poletnih počitnicah, nekateri so bili v Brondbyju, kjer so se pomlajeni Danci pripravljali na prijateljsko tekmo s SND (med njimi tudi vratar Peter Schmeichel), priključilo se je še nekaj mladih reprezentantov, nekaj pa jih je tudi odpovedalo sodelovanje. Tudi Michael Laudrup, takratni dirigent reprezentance.
Na začetku so se še lovili. Z Anglijo so remizirali brez zadetkov, nato izgubili s Švedi 0:1 in se znašli na robu izpada. Za tem so v odločilnem nastopu z 2:1 premagali Francijo, ki jo je vodil Michel Platini, in začinili uvod v dansko pravljico.
Finalni dvoboj v Göteborgu je spremljalo skoraj 38 tisoč gledalcev.
V polfinalu so se namerili na razpoložene Nizozemce, ki pa so se morali pošteno potruditi, da so prek Rijkaarda še ujeli priključek in vstop v podaljšek. Rezultat (2:2) se ni spreminjal, tako da so o zmagovalcu odločali streli z bele točke. Schmeichel je ubranil strel van Bastna, odločil srečanje in nakazal izjemno formo, s katero je v finalu paral živce nemškim napadalcem.
Svetovni prvaki so v Göteborgu padli z 2:0. "Ko smo prišli v Köbehnavn in so nas pozdravili navijači, je bilo neverjetno. Šele takrat sem dojel, da to niso bile sanje, pač pa smo resnično postali evropski prvaki," je poudaril Schmeichel, ki je bil izbran tudi v najboljšo enajsterico prvenstva. Najboljši strelci so bili štirje. Henrik Larsen (Danska), Karl-Heinz Riedle (Nemčija), Dennis Bergkamp (Nizozemska) in Tomas Brolin (Švedska). Vsi so dosegli po tri zadetke.
Danska pravljica je leta 1992 močno odmevala v nogometnem svetu. Bi se lahko ponovila tudi 29 let pozneje?
Zanimivosti:
Na evropskem prvenstvu leta 1992 so prvič nastopili igralci s tiskanimi priimki na dresih. Nosili so številke od 1 do 20.
Vzhodna in Zahodna Nemčija bi se morali v kvalifikacijah pomeriti v isti skupini, a sta po združitvi oktobra 1990 prvič zaigrali pod združenim imenom Nemčija.
Škotska se je prvič uvrstila na EP, čeprav je do takrat nastopila na vseh SP po letu 1974.
Danska je postala evropski prvak le nekaj dni po tem, ko so se Danci na referendumu odločili, da ne bodo pristopili k Evropski skupnosti. Zunanji minister Uffe Ellemann-Jensen je duhovito pripomnil: "Ne moreš se jim priključiti, lahko pa jih premagaš."
Francija je postala prva država, ki je kvalifikacije končala z zgolj osmimi zmagami.
Turčija v kvalifikacijah ni osvojila niti točke. V skupini z Anglijo, Irsko in Poljsko je nanizala šest porazov, nato pa nastopila na obeh naslednjih EP.
Evropsko prvenstvo 1992, zaključni turnir:
Finale, 26. junij 1992:
Göteborg, štadion Ullevi, 37.800 gledalcev
Danska : Nemčija 2:0 (1:0)
Jensen 19., Vilfort 79.
Polfinale, 22. junij 1992:
Göteborg, štadion Ullevi, 37.450 gledalcev
Nizozemska : Danska 6:7 po 11-m (2:2, 2:2, 1:2)
Bergkamp 23., Rijkaard 86.; Larsen 5., 33.
Polfinale, 21. junij 1992:
Stockholm, štadion Rasunda, 28.827 gledalcev
Švedska : Nemčija 2:3 (0:1)
Brolin 64./11-m, K. Andersson 89.; Hässler 11., Riedle 69., 88.
Lestvica, skupina A:
1. Švedska 3 tekme – 5 točk
2. Danska 3 – 3
3. Francija 3 – 2
4. Anglija 3 - 2
Lestvica, skupina B:
1. Nizozemska 3 – 5
2. Nemčija 3 – 3
3. Škotska 3 – 2
4. SND 3 - 2
