Sloveniji se bo po takšnem še tožilo

• Reprezentančno slovo Boštjana Cesarja

A kot Anglija. Svetovna nogometna velesila je tesno povezana z njegovo kariero. V reprezentančnem dresu se je z njo pomeril šestkrat, a žal vedno ostal brez zmage, po porazu s tremi levi pa tudi izpadel s SP 2010. Na prvi tekmi ga je leta 2009 na Wembleyju poškodoval Wayne Rooney, nato pa je sodnik sprejel bizarno odločitev in pokazal na belo točko. Cesar je na Otoku tudi igral. Nekaj časa je nosil dres drugoligaša WBA, Anglija pa je tudi del njegovega poslovnega načrta z verigo gostinskih objektov. Ko je gostoval v Londonu 15. novembra 2014, je postal slovenski rekorder po številu nastopov (81) in prehitel Zlatka Zahovića. Ko se je poslovil v torek, je odigral že 101. tekmo!

B kot Boss. Takšen naziv si je prislužil v slačilnici Chieva. Je Boss, šef, pravi vodja in dirigent obrambe. Tako ga je poimenoval Valter Birsa, vzdevek pa se je takoj prijel.

C kot Chievo. Leteči oslički iz Verone so njegov drugi dom. Pri Chievu igra že od leta 2010, tu bi rad tudi končal kariero. Pogodba se mu izteče konec sezone 2017/18, a si prizadeva, da bi jo podaljšal. Vsaj za nekaj let. V tej sezoni igra v Serie A nekoliko manj od pričakovanega, a je prepričan, da bo kmalu bolje. Je nepopravljivi optimist. Borben in neizprosen, vedno pripravljen, da naredi vse za soigralce.

Če se je Sloveniji godila krivica, tega ni skrival, ampak kot pravi kapetan odšel do sodnika. Foto: Reuters

Č kot Čast. Igranje za domovino dojema kot največjo čast. Ko se predvaja himna ali pa ko je treba pri sodniku iskati pravico za soigralce, je vedno odziven. Je pravi vzornik. Do nogometa ima pošten odnos.

D kot Dinamo. Ko je imel 18 let, ga je zagrebški klub pripeljal v Maksimir. Oblekel je modri dres, z Dinamom postal hrvaški prvak, v kvalifikacijah za ligo prvakov tudi izločil Maribor, dvakrat osvojil hrvaški pokal, dvakrat pa še superpokal. Najbolj je oboževal derbije s splitskim Hajdukom. Leta 2005  se je iz Zagreba za 2,5 milijona evrov preselil v Marseille, kar je bila takrat spoštovanja vredna vsota za mladega branilca.

E kot Euro. Nikoli se mu ni uresničila želja, da bi nastopil na evropskem prvenstvu. Dvakrat je bil zelo blizu. Najprej v dodatnih kvalifikacijah leta 2004, ko ga je izločila ''njegova'' Hrvaška. Takrat je odigral nekaj minut na prvi tekmi v Zagrebu, ki se je končala brez zmagovalca (1:1). Blizu Eura je bil tudi leta 2015, ko je bila boljša Ukrajina. Cesar je na povratni tekmi v Mariboru povedel Slovenijo v vodstvo, a tudi to ni pomagalo do preboja na Euro. Končalo se je z 1:1 in slavjem Ukrajincev, ki so na prvi tekmi zmagali z 2:0.

V torek se je poslovil od državnega dresa. Soigralci so mu podarili prav posebnega.

F kot Finale. V karieri je odigral kar nekaj finalnih srečanj. Največ na Hrvaškem, v Franciji pa je z Marseillom leta 2006 izgubil finale pokala. ''Finale'' reprezentančne kariere je doživel v torek, ko je še zadnjič pomahal v slovo navijačem in se poslovil od državnega dresa. Slovo je bilo čustveno, bradati kapetan pa je igrišče zapuščal na robu solza.

G kot Grenoble. Njegova zadnja etapa v Franciji je bil prvoligaški klub Grenoble, pri katerem si je povrnil tekmovalno formo. Tega je bil zelo vesel tudi selektor Matjaž Kek, saj se je to zgodilo ravno pred svetovnim prvenstvom. Po njem se je Cesar preselil v Italijo.

H kot Hrvaška. Slovenska soseda je tako omrežila srce Ljubljančana, da je v Zagrebu postavil družinski dom. V hrvaški prestolnici je spoznal ženo, nekaj sezon je igral za Dinamo, izkušnje pa je tudi pri nižjeligašu Croatia Sesvete. Letos bo stiskal pesti za hrvaško reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Pri Dinamu si je delil slačilnico s številnimi hrvaškimi velemojstri, tudi z zdajšnjim zvezdnikom Reala Luko Modrićem.

Proti Italiji je zaigral z zaščitno masko. Foto: Vid Ponikvar

I kot Italija. Podobno kot s Hrvaško je življenje Cesarja tesno povezano še z eno slovensko sosedo. Leta 2004 je dosegel znameniti gol, ko je v kvalifikacijah za SP 2006 premagal Gianluigija Buffona in spravil deževno Celje na noge. To je bil njegov reprezentančni strelski prvenec. Ko se je pozneje spet srečal z Azzurri, je imel zlomljeni nos, a mu tudi to ni preprečilo, da bi pomagal soigralcem. Nastopil je z zaščitno masko. Niti za trenutek ni pomislil, da bi počival. V Italiji zelo uživa, kar priča tudi podatek, da po letu 2010 sploh ni menjal klubskega delodajalca.

J kot Jokić. Bojan Jokić je njegov veliki prijatelj, nekdanji klubski in reprezentančni soigralec, od lani naprej pa tudi poslovni kolega. V Štepanjskem naselju je lani z njuno pomočjo ugledal luč sveta večnamenski športni center Baza. Sta solastnika. Ko je Cesar v torek pomahal v slovo, je kapetanski trak predal prav njemu.

Skupaj z nekdanjim soigralcem pri Olimpiji Sašo Abrićem in Bojanom Jokićem je pomagal zgraditi večnamensko športno dvorano Baza. Foto: Rok Plestenjak

K kot Kapetan. V zgodovini slovenske reprezentance ga ni bilo nogometaša, ki bi nosil kapetanski trak tako pogosto kot ravno Cesar. Kot kapetan je postavil visoke standarde. Bil je kapetan v pravem pomenu besede, vedno v službi soigralcev in Slovenije.

L kot Litva. Cesar je v 101 nastopu za reprezentanco dosegel kar deset zadetkov. Zadnjega je dal Litvi, ko je v uvodnem dejanju kvalifikacij za SP 2018 zadel v izdihljajih srečanja in poskrbel za točko (2:2). Od zadnjega zadetka je minilo poldrugo leto.

M kot Marseille. Največji klub, katerega dres je nosil Cesar, je zagotovo Olympique Marseille. Nekdanji evropski prvak je kupil slovenskega branilca leta 2005. Na Velodromu je združil moči z zvezdniki, med katerimi je izstopal francoski as Franck Ribery. V Marseillu ni igral redno, a se ljubezen do kluba, ki ga spremljajo vročekrvni navijači, ni nikoli ohladila.

Pri Marseillu je združil moči tudi s Franckom Riberyjem. Foto: Reuters

N kot Nives. Ko je igral za Dinamo, je spoznal Nives. Postala je njegova žena. Cesar se ji je pred zadnjim nastopom za Slovenijo zahvalil za vse trenutke odrekanja, ki jih je preživela zaradi njegove pestre nogometne kariere. Zdaj bosta imela več skupnega časa.

O kot Olimpija. Pri ljubljanskem klubu je prebil ledino v 1. SNL. Kot Ljubljančan je o tem sanjal. Na Hrvaško se je odpravil kot obetavni mladinec, nato pa ga je zagrebški Dinamo v jesenskem delu sezone 2004/05 posodil zmajem. Takrat je bil trener Olimpije Zagrebčan Milivoj Bračun. Cesar je odigral devet tekem, nato pa se vrnil v Zagreb. Morda se k Olimpiji vrne še enkrat, podobno kot njegov dober prijatelj Branko Ilić. Stožice pozna odlično, tam se je tudi poslovil od državnega dresa …

P kot Prašnikar. Prvi selektor, ki je vpoklical mladega Boštjana Cesarja, je bil Bojan Prašnikar. To ni bil ravno debi iz sanj. Slovenija je v Novi Gorici v hladnem in vetrovnem vremenu izgubila proti Švici kar z 1:5. Bilo je 12. februarja 2003.

Veselje Boštjana Cesarja in Roberta Korena po preboju Slovenije na SP 2010. Foto: Reuters

R kot Rusija. Njegova najslajša zmaga v karieri. Dosegel jo je leta 2009, ko je na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za SP 2010 padla močna Rusija. Slovenija je zmagala z 1:0 in spravila v zagato favorite, ki jih je vodil sloviti Guus Hiddink. Kekova četa je poskrbela za nepopisno slavje.

S kot Slovenija. Država na sončni strani Alp ne bo imela več nikoli takega kapetana. Je njen rekorder po številu nastopov. Dolga leta je bil njena dobra duša. Za reprezentanco in domovino bi dal vse. Teh 15 let ne bi zamenjal za nič na tem svetu.

Š kot Škotska. Ko je lani nastopil v Stožicah proti Škotski (2:2), je Slovenija dobila prvega nogometaša, ki se je vpisal v klub 100. Cesar je zgodovinski trenutek zaznamoval v svojem slogu. Bil je tako borben in neposreden, da je pregrobo igro plačal z rdečim kartonom. Ravno v jubilejnem nastopu.

Lani je proti Škotski vknjižil jubilejni 100. nastop za slovensko člansko reprezentanco. Foto: Vid Ponikvar

T kot Tomaž Kavčič. V torek je odigral pet minut. Simboličnih pet minut, zaradi številke pet, ki jo je tako rad nosil na reprezentančnem dresu. Kavčič bo ostal zapisan kot zadnji selektor, pri katerem je odigral tekmo in nosil kapetanski trak. Novi selektor se je namensko odločil za pomladitev na njegovem igralnem položaju. Kot selektorji so ga vodili še Bojan Prašnikar, Branko Oblak, Matjaž Kek, Slaviša Stojanović in Srečko Katanec. Od vseh, ki so vodili Slovenijo, ga ni vodil le Zdenko Verdenik.

U kot Ukrajina. Najbolj žalosten trenutek v karieri je občutil leta 2015, ko je Slovenija ostala pred vrati evropskega prvenstva v Franciji. Obžaloval je zapravljeno priložnost, ko je Katančeva četa v dodatnih kvalifikacijah izpadla proti Ukrajini. Euro 2016 je tako žal minil brez Slovenije.

Valter Birsa in Boštjan Cesar sta dolgoletna soigralca pri Chievu, s katerim redno nastopata v serie A. Foto: Guliverimage/Getty Images

V kot Verona. Mesto ljubezni, znano po Romeu in Juliji, je omrežilo Cesarjevo srce. Skupaj z Valterjem Birso sta že vrsto let nogometaša Chieva, s katerim jima je še vedno uspelo ostati v serie A. V Veroni mu je tako všeč, da namerava tu končati kariero.

Z kot Zahović. Na slovenski večni lestvici po številu nastopov je dolgo časa kraljeval Zlatko Zahović. Najboljši strelec reprezentance (35) in trenutno suspendirani športni direktor Maribora je nekaj časa v izbrani vrsti prebil tudi s Cesarjem. Leta 2014 ga je Ljubljančan prehitel in postal prvi Slovenec, ki je v državnem dresu zbral več kot sto nastopov.

Ž kot Želja. Želel je še pomagati reprezentanci, bil pripravljen igrati tudi po 35. letu, a se je selektor Kavčič odločil drugače. Cesar je njegovo odločitev sprejel kot profesionalec. S cmokom v grlu je pojasnil, da spoštuje njegovo odločitev. Ponosen je bil na vsako sekundo, ko je nosil grb in slovenski dres.