Šepajoča Olimpija v megli po naslov

Po trenerju Marijanu Pušniku, ki je ekipo pustil na vrhu lestvice z zelo učinkovito igro in s tremi točkami pred najbližjim zasledovalcem, seveda Mariborom, je moral oditi tudi njegov naslednik Marko Nikolić. Ne zaradi rezultatov in igre, pa čeprav bi si – glede na to, da je na osmih tekmah izgubil osem točk in prednost stopil na dve točki – to zaslužil prej kot njegov predhodnik, pač pa zaradi verbalne akrobacije, ki je mladega Srba drago stala. Po njej si je zlomil hrbet in ni več vstal.

A od vseh udarcev vse manj odločno po poti, ki so si jo, tako kot vseskozi poudarja njen predsednik Milan Mandarić, skupaj s sodelavci zadali že na samem začetku ljubljanske zgodbe, stopica tudi Olimpija. Pravzaprav kar pošteno šepa. Nič čudnega, prejela je že kar nekaj udarcev, ki si jih je, zanimivo, zadala kar sama. Predvsem s potezami, ki jih je, seveda z dovoljenjem predsednika, vlekel glavni operativec zmajev, športni direktor Ranko Stojić.

Najprej nerazumljivo hitra prodaja z naskokom najboljšega strelca lige in kapetana ekipe Andraža Šporarja, ta je odšel še pred koncem prvega dela sezone, kar je vneslo nemir. Pa potem odstavitev trenerja, ki je bil visoko na vrhu in ki je z učinkovito igro ter odnosom, ki so ga kazali igralci, poskrbel, da so se gledalci počasi, a vztrajno vračali tja, kjer jih že dolgo ni bilo več. Na tribune ljubljanskega nogometnega štadiona.

Potem napake v kadrovanju. Veliko jih je bilo. Namesto napadalcev Ezekiela Hentyja, Dejana Djermanovića in Lucasa Ontivera sta prišla le nepripravljeni Miroslav Radović in mladi Blessing Eleke. Ta je kljub rekordni ceni, ki jo je Olimpija odštela zanj, še prezelen, da bi lahko odločal o naslovu. In po novem je za nameček še poškodovan.

Pa smešnica z Dankom Lazovićem, ki je v Ljubljani, a ne sme igrati, in prava žajfnica z Milivojem Novakovićem, ki je na koncu namesto pri Olimpiji, katere otrok je, pristal v naročju največjega tekmeca, Maribora. ​Ko izkušenemu golgeterju na prvih tekmah v vijoličastem dresu ni šlo, so se v Ljubljani verjetno privoščljivo smejali, a zdaj lahko nejevoljno ugotovijo, da je njegov prispevek dveh golov in dveh podaj skoraj isti kot tisti Radovića in Elekeja. Prispevala sta štiri gole in podajo. Skupaj.

In zdaj še rasistična afera, ki je z enotedensko zapoznitvijo, kar le še dodatno kaže na megleno ljubljansko nogometno sliko, poskrbela, da so pri Olimpiji še drugič v isti sezoni zamenjali trenerja, ki je bil na vrhu.

In tako bo Olimpija v zadnji šestini prvenstva naslov napadla brez napada, brez trenerja in z velikim tekmecem za petami. Mariborom, ki se prebuja. Tudi zaradi Novakovića.